Sanja Verovnik
Danes, ko je pot do lastnega doma še posebno težavna, je preureditev mansarde vedno bolj pogosta rešitev stanovanjske problematike. Vendar pa mansarda zaradi svoje posebne zasnove, ki lahko ustvari čisto drugačno občutenje prostora kot klasična etaža, zahteva tudi nekoliko bolj premišljeno in natančno načrtovanje, da dosežemo dobro izkoriščenost. Z dobrim načrtovanjem lahko poševnine spremenimo v prav udobno stanovanje. Preden uredimo notranje prostore, pa so seveda potrebni nekateri gradbeni posegi. Za mansardo je primerna samo podstreha, kjer je dovolj stojne višine, se pravi, da mora biti na vsaj dveh tretjinah tlorisa višina od tal do stropa najmanj 230 do 240 centimetrov. Najbolj primerne so strehe z naklonom od 35 do 55 stopinj, pri večjem naklonu pa je ena od rešitev, da stanovanje uredimo v dveh etažah. Preden se lotimo del, se je dobro posvetovati s statikom, ki bo preveril, ali bosta nosilna plošča in streha prenesli obremenitve, opozarjajo strokovnjaki arhitekturnega biroja Inpro 22. "Pri naklonu strehe 40 stopinj in če je mansarda odprta do slemena, lahko uporabimo celo dva nivoja in si v višjem omislimo galerijo ali delovni kotiček."
Iz kakšnega materiala so strešna okna?
V podjetju Velux povedo, da so okna v osnovi lesena, na zunanji strani so vsa zaščitena z aluminijem. Končna obdelava je lahko poliuretan, ki je na leseno sredico zalit v debelini nekaj milimetrov. Takšno okno ne potrebuje vzdrževanja, nadaljujejo. Na voljo je tudi lesena končna obdelava, les je pobarvan z belo na vodni osnovi, ki je odporna proti UV-žarkom, kar pomeni, da barva ne porumeni. Lahko pa izberemo prozoren lak na vodni osnovi, če imamo radi naravni videz lesa, sklenejo v Veluxu.
Naj bo pod streho prijetno svetlo
Seveda pa za prijetno bivanje v mansardi potrebujemo dovolj svetlobe in zraka, opozarjajo v podjetju Velux. Svetlobo pripeljemo v prostor skozi okna, delno pa tudi skozi vrata. Po minimalnih tehničnih predpisih, ki veljajo v Sloveniji, naj bi bilo v bivalnih prostorih vsaj 20 odstotkov okenskih površin glede na tloris. To je minimum, zato Veluxovi strokovnjaki predlagajo, da si površine dobro preračunate in razporedite. Kajti še tako drago kuhinjsko pohištvo ne bo zažarelo v vsem svojem sijaju, če bo nameščeno v temnem prostoru. Še zlasti pa je treba poskrbeti za dnevno svetlobo v delovnih prostorih, posebno nad pisalnimi mizami in delovnimi pulti, opozorijo v podjetju Fakro, kjer menijo, da v spalnicah mogoče svetloba ni ključna, je pa pomembno zelo dobro in učinkovito zračenje. "Na splošno velja, da večja ko so okna, več svetlobe zagotavljajo, prostori pa se učinkoviteje in hitreje prezračijo," poudarijo.
Različna okna, različno odpiranje
Izbirati je mogoče med različnimi okni, primernimi za mansardo, pojasnijo v Veluxu: vertikalna v fasadi, okna v frčadi, strešna, svetlobniki ... "Klasično strešno okno je vpeto v sredini in ima kljuko zgoraj. Je najpogostejša izbira, saj je udobno za odpiranje in zapiranje ne glede na to, ali je pod njim denimo pohištvo. Pri panoramskem strešnem oknu smo nekoliko omejeni, saj je za njegovo odpiranje potreben neposreden dostop, ker je kljuka spodaj, okno pa se odpira navzven," pravijo Veluxovi strokovnjaki. Po njihovem mnenju mora imeti tudi vsaka streha omogočen dostop nanjo: "Običajno je to lina ali okno. Če je to okno v nebivalnih prostorih, nista pomembna niti videz niti izolativnost, tudi način odpiranja lahko zagotavlja le možnost za izhod na streho." Če je podstrešje urejeno v bivalno mansardo in je treba okno za izhod na streho vgraditi v bivalni prostor, je treba upoštevati več parametrov. Zato je primerno okno, ki se odpira na stran kot vrata in ima dobre toplotne karakteristike. Možno je izbrati končno obdelavo (belo ali naravni les), hkrati pa ima loputo za prezračevanje, kar omogoča zračenje prostora pri vodotesno zaprtem oknu, še poudarijo v Veluxu.
Vgradnja je preprosta, a naj bo tudi natančna
V podjetju Fakro opozorijo, da je vgradnja strešnih oken pomembnejša od njihove kvalitete, saj gre za preboj strehe. Kot pravijo, je vgradnja enostavna, vendar zahteva ustrezno natančnost: "Če je pravilno in skrbno izvedena, se nam ni treba bati zamakanja, ki je pogosta posledica nestrokovne vgradnje. Zelo pomembna je tudi izolacija strešnega okna v strehi. Če je ni ali je pomanjkljiva in brez parne ovire, bo v večini na oknu pozimi kondenz. Tu ne pomagajo še tako kvalitetna okna s tri- ali večslojno zasteklitvijo." Glede višine vgradnje strešnega okna načeloma velja, da strešna okna namestimo v višino, ki sedečemu omogoča nemoten pogled skozi okno, kar pomeni, da je spodnji rob približno na višini 120 cm. Z višje vgrajenim strešnim oknom bolje osvetlimo prostor, poudarijo v podjetju Fakro. Tudi če je spodnji rob okna na višini 170 do 190 cm od tal, ga bo uporabnik povprečne višine zlahka odprl brez vsakršnega podaljška. Če pa nam je pomembnejši razgled, postavimo okna nižje oziroma se odločimo za okna z dvignjeno osjo obračanja krila ali takšna z dvojnim odpiranjem. V obeh primerih se visokim ljudem, ki stopijo pod odprto krilo, ni treba sklanjati. Okna izbiramo tudi glede na namen prostora, še dodajo sogovorniki iz Fakra: "V kuhinjah, kopalnicah, kjer ustvarimo več pare in vlage, večina bolj zaupa plastičnim oknom. Drugje so lahko lesena."
Poskrbimo za toplotno izolacijo
Za ugodno bivalno udobje je pri urejanju podstrešnega stanovanja pomemben faktor dobra toplotna izolacija. V prostorih pod streho je namreč v poletnih mesecih višja temperatura kot drugje, pozimi pa lahko tudi krepko pade. V podjetju KnaufInsulation opozorijo, da to dosežemo v prvi vrsti z ustrezno toplotno, zvočno in ne nazadnje požarno izolacijo ostrešja: "Še tako dober ogrevalni ali klimatski sistem namreč samostojno ne more zagotoviti ustreznih mikroklimatskih razmer, če so površine stropov hladne ali celo vlažne." Običajno mansarde z zunanjim okoljem ločijo lahke, lesene strešne konstrukcije. Te je treba zadostno toplotno izolirati, preprečiti toplotne mostove in z ustreznimi folijami zagotoviti pravilno parodifuzijsko delovanje oziroma uravnavanje prehoda vodne pare. Z dovolj nizko vrednostjo toplotne prehodnosti U in pravilno nameščenimi sloji v sestavi bomo pozimi zmanjšali toplotne izgube na minimum in zagotovili visoke temperature notranjih površin, kjer zagotovo ne bo kondenzacije. Poleti bo dobro izolirano ostrešje v mansardi zagotovilo izredno majhen toplotni tok v notranji prostor in ob istočasni ustrezni konfiguraciji strešnih oken ter režima prezračevanja v veliko primerih ne bo potrebno dodatno hlajenje prostora.
Katero izolacijo izbrati? V podjetju KnaufInsulation opozorijo, da naj ima izolacija za mansardo več lastnosti: "Mora biti dober toplotni izolator, imeti mora dobro paropropustnost in ne sme biti gorljiva. S temi karakteristikami in ob pomoči ustreznih strešnih folij lahko sestavimo konstrukcijo, ki bo toplotno učinkovita, do določene mere paropropustna in bo požarno varna. Za lesena ostrešja so vsi ti učinki bistvenega pomena. Vse naštete učinke pa brez dvoma zagotavljajo izolacije iz mineralne volne. Optimalno lahko konstrukcijo sestavimo, če uporabimo trdo in relativno masivno kameno volno v obliki plošč, ki jih vgradimo preko lesenih špirovcev." S tem preprečimo toplotne mostove lesenega dela in strehi zagotovimo zadostno toplotno stabilnost, nadaljujejo sogovorniki. "Za polnilo med lesenim ostrešjem in pod njim uporabimo stekleno volno, ki je fleksibilna, enostavna za vgradnjo in zagotavlja nizke toplotne prehodnosti ter ekološko naravnanost tako v smislu ogljičnega odtisa kot v smislu bivalnih pogojev. Hkrati je tako sestavljena strešna konstrukcija zelo dobro zvočno izolativna in je maksimalno požarno varna."
S predelnimi stenami do več prostorov
Če v podstrešnem stanovanju ne bi imeli samo enega prostora oziroma vse v enem, lahko več prostorov pridobite na povsem enostavno s suhomontažnimi predelnimi stenami. V podjetju Kalcer pojasnijo prednost suhomontažnih sten: "Ta se kaže predvsem v v hitri izvedbi. V prostor ne vnašamo nobene vlage, transporti materialov so lažji in hitrejši, kakovost izolativnosti je primerljiva z drugimi izvedbami in je verjetno tudi cenejša. Za zahteve po višjem dušenju zvoka obstajajo tudi akustične plošče, s katerimi zvok skoraj v popolnosti zadušimo in je slišnost skoraj nična." V Kalcerju pravijo, da na stene brez težav obešamo vse stanovanjske elemente, seveda z ustreznimi pritrdili. "Običajne kuhinjske elemente obesimo brez težav, za težje elemente je treba v fazi izdelave predvideti ustrezne notranje nosilne ojačitve. Pri raznih nosilcev za kopalniške elemente se običajno uporabijo nosilni elementi, ki so sistemski usklajeni za izgradnjo in vgradnjo v suhomontažne predelne stene ali stenske obloge," še sklenejo sogovorniki iz Kalcerja.
