V Umetnostni galeriji Maribor je bila v ponedeljek okrogla miza, na kateri je 12 gostov, vključno z ožjo županovo ekipo, predstavilo vizijo nastajajočega kulturnega središča na Rotovškem trgu. Saša Arsenovič je s sokreatorji nove "hiše kulture" na sestanek prišel opremljen z mamljivo in suvereno vizijo novega Rotovža. Slišali smo optimistične izjave o tem, da imamo privilegij živeti v mestu s tako živo kulturo, kako bomo z Rotovžem dobili "novo srce Maribora" in podobno.
Vendar se je ta optimizem kmalu zamajal, ko so na županovo ekipo začela leteti nekoliko bolj konkretna vprašanja iz občinstva. Pokazalo se je, da na marsikatero izmed njih preprosto še ni odgovora. Še več, predstavniki občine so se tu in tam začeli spogledovati med sabo, kaj sploh povedati zainteresirani javnosti. Kot da jih je presenetilo, da se ta noče zadovoljiti s promocijskimi puhlicami in je namesto tega pričakovala konkretne informacije.
To je bilo najbolj očitno, ko se je vprašanje dotaknilo teme o neobstoječem vodstvu novega mestnega kina, ki se bo v marsičem izkazal za najbolj izmuzljiv projekt v novem kulturnem centru, saj ne bo šlo samo za selitev oziroma nadgradnjo tako kot pri knjižničnih in galerijskih prostorih, temveč za povsem nov projekt. Nina Kirbiš, vodja Urada za kulturo in mladino MOM, je pri odgovarjanju na to vprašanje z govorico telesa dajala vtis, kot da jo sprašujejo po strogo varovanih državnih skrivnostih, ne pa o informaciji, ki bi v tej fazi že zahtevala kakšen odgovor ali vsaj določeno mero odkritosti. Seveda smo na koncu bolj ali manj izvedeli zgolj to, da za vzpostavitev kina obstaja fokusna skupina, ki da "se dobiva" in ki "dela".
Obljuba o filmskem preporodu v središču Maribora je preveč pomembna, da bi jo prepustili neodločnosti
Vzpostavljanje mestnega kina res ni raketna znanost, vsekakor pa je na tem področju mogoče storiti marsikatero usodno napako. Najbolj boleč primer tega smo videli v Celju, ko je prostore nekdanjega art kina Metropol prevzel zasebni najemnik. Ta se je v zgodbo spustil s podobnim optimizmom, kot ga zdaj kažejo predstavniki mariborske občine. Le da se je potem izkazalo, da so bile ambicije zaradi pomanjkanja izkušenj preveč visokoleteče. Pa danes? Kino Metropol v Celju je zdaj ena tistih zabarikadiranih stavb v središču mesta, kjer prazne vitrine za plakate spominjajo na obdobje pred nekaj leti, ko je kino dejansko vodila ekipa z znanjem in s treznimi ambicijami.
V primeru Rotovža se zaradi javne zasnove projekta to bržkone ne more zgoditi v tako ekstremni obliki. A vseeno se zdi, da županova ekipa vsaj v primeru novega kina ne pozna konkretnih izzivov, s katerimi se bodo soočili, ko bo ustanova odprla vrata. Časa je še dovolj, a počasi bo začelo vzbujati skrb - obljuba o filmskem preporodu v središču Maribora je kajpak preveč pomembna, da bi jo prepustili neodločnosti. Če ne prej, bomo končne odgovore dobili čez leto in pol, ko bo novi Rotovž odprl vrata. In seveda gre za absolutno in popolno naključje, da se bo to odvilo ravno v obdobju naslednjih lokalnih volitev.
