Medtem ko se pri kuhanju pogosto osredotočamo na okus in pripravo jedi, strokovnjaki opozarjajo, da je izbira pravega olja ključna za zdravje. Zlasti pri kuhanju na visokih temperaturah. Napačna izbira olja lahko sprošča škodljive snovi, ki povzročajo vnetja in povečujejo tveganje za kronične bolezni.
Kaj se dogaja pri visokih temperaturah?
Pri peki in cvrtju lahko olje v pečici doseže 120–160 °C, v ponvi pa tudi do 250 °C. Pri takšnih temperaturah ni priporočljivo uporabljati olj, kot so arašidovo, orehovo, mandljevo, sončnično, olje grozdnih pečk, konopljino, laneno in bučno olje.
Ta olja vsebujejo nestabilne maščobne kisline, ki se pri segrevanju razgrajujejo v škodljive proste radikale in oksidativne produkte, povezane s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, avtoimunskimi boleznimi in hormonskimi motnjami.
Kaj pa za solato?
Za hladno uporabo (npr. za solatne prelive) so primerna: sončnično olje, oljčno olje, koruzno olje, repično olje in laneno olje.
Posebej bogato z omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami je laneno olje, ki pa ga nikakor ne smemo segrevati, saj se hitro razgradi.
Za cvrtje raje živalske maščobe
Za pripravo hrane pri visokih temperaturah strokovnjaki priporočajo živalske masti, kot so: svinjska mast, mast mangalice in gosja mast. Te so stabilnejše pri segrevanju in primerne za peko in cvrtje.
Kokosovo olje: čudež ali nevarnost?
Kokosovo olje je dolgo veljalo za superživilo, ki pomaga pri vsem, od nege las do hujšanja. Vendar pa se številni strokovnjaki s tem ne strinjajo.
Dr. Karin Mitchells, epidemiologinja s Harvarda, je v predavanju v Freiburgu kokosovo olje označila za "najslabšo stvar, ki jo lahko zaužijete" in celo "čisti strup", piše Slobodna Dalmacija.
Zakaj? Kokosovo olje vsebuje več kot 80 % nasičenih maščob, kar je dvakrat več kot svinjska mast, 60% več kot v govejem mesu in 30% več kot v maslu.
Zaradi tega močno zvišuje LDL holesterol, povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni in aterosklerozo.
Tudi Ameriško združenje za srce je izdalo priporočilo, naj se kokosovo olje ne uporablja v prehrani, čeprav ga tri četrtine Američanov še vedno šteje za zdravo. Razlog za to naj bi bil močan vpliv marketinga, ne znanosti.
Podobno opozarja tudi Britanska agencija za prehrano, ki pravi, da kokosovo olje lahko uporabljamo zelo omejeno in v sklopu uravnotežene prehrane, vendar za zdaj ni nobenih trdnih znanstvenih dokazov o njegovih zdravstvenih koristih.
Kako pravilno ravnati z oljem?
Da olje ohrani hranilne lastnosti in ne postane škodljivo, upoštevajte naslednja pravila:
- Nikoli ne segrevajte olja do dima.
- Skrajšajte čas kuhanja ali cvrtja.
- Olja ne uporabljajte večkrat.
- Shranjujte ga v temnem, hladnem prostoru v dobro zaprti embalaži.
Pametna izbira in pravilna uporaba olj v kuhinji lahko pomembno pripomoreta k boljšemu zdravju. Brez izgube okusa na krožniku.
