(KOMENTAR) Južna obvoznica v Mariboru: Pomemben premik, ki pa razkriva še več izzivov

Končno se je premaknilo. V zgolj tednu dni sta prišli dve za Maribor odlični novici. Direkciji za infrastrukturo je po številnih zapletih z lastniki zemljišč, po katerih bo tekla cesta, in s stranskimi udeleženci, ki so menili, da predvidena trasa obvoznice poteka preblizu njihovih objektov, vendarle uspelo pridobiti veljavno gradbeno dovoljenje za začetek prve faze gradnje prve etape južne obvoznice, pred le nekaj dnevi pa je država sprejela državni prostorski načrt za drugo in tretjo etapo, s katerima se bo obvoznica enkrat v prihodnosti v bližini Bohove navezala na obstoječi avtocestni križ. Saj bi odpirali šampanjce in razrezali torte, a kaj, ko je država za oboje potrebovala neverjetnih kar dvajset let, pri čemer še vedno ni bila nobena lopata zasajena v podpohorsko zemljo. Zato je bolje, da kozarci ostanejo prazni, šampanjec pa na hladnem, ob številnih dosedanjih zapletih in prelomljenih obljubah namreč ni rečeno, da ne bo šlo narobe še kaj.Ne nazadnje niti prva etapa dokumentacijsko še ni povsem pod streho. Za zdaj se bo začela le gradnja prve faze, dolge zgolj 400 metrov, saj direkciji še zmeraj ni uspelo rešiti težav z lastniki nekaterih zemljišč na preostanku etape do Kardeljeve ceste. Če bo tempo z odkupi zemljišč, pridobivanjem gradbenega dovoljenja in razpisom za gradnjo podoben tudi za drugo in tretjo fazo, torej za preostalih 4,3 kilometra od Kardeljeve ceste do Bohove, enak, se bomo po v celoti zgrajeni južni obvoznici prvič peljali "že" okrog leta 2050.Južna obvoznica je za mesto izjemnega pomena, najbolj veseli pa je bodo verjetno stanovalci Ceste proletarskih brigad. Ta namreč zdaj v glavnem prevzema njeno vlogo in je na robu svojih zmogljivosti, okoliška stanovanjska območja pa so skrajno preobremenjena s hrupom. A samo južna obvoznica nikakor ne bo rešitev za težave mesta s prometom. Maribor nujno potrebuje celoten avtocestni obroč okrog mesta, torej tudi severno obvoznico, te pa ni še niti na vidiku. Pri tem ni nepomembno, da gradnja klasične severne obvoznice, ki bi sprostila enormen promet na Mladinski in Maistrovi ter Razlagovi in Krekovi, zaradi vzpostavitve vodovarstvenega območja na parcelah v izteku Koroškega mostu ni več mogoča, alternativna rešitev, ki jo občina ponuja državi, gradnja predora pod mestnim središčem, pa slednji nikakor ne diši. Čeprav je občina na ministrstvo za infrastrukturo že lani dostavila študijo, ki kaže, da je gradnja predora mogoča, bo ministrstvo po napovedih dalo izdelati lastno študijo, ki naj bi pokazala, ali je predor smiselna rešitev ali pa so boljše kakšne druge. Seveda je vsem jasno, da je namen takega odgovora zgolj zavlačevanje, pa čeprav je država dolžna tranzitni promet speljati izven mesta. Kljub pomembnemu premiku na južni obvoznici Mariborčani torej nimamo prav veliko razlogov za veselje, zastoji in kolone bodo še dolgo naš vsakdan.A ne le država, domačo nalogo bo morala narediti tudi občina. Precej težav bi bilo namreč mogoče odpraviti z boljšim javnim prevozom. Čeprav ta mesto stane že 13 milijonov evrov letno, bo vanj očitno treba vložiti še več. Samo južna obvoznica nikakor ne bo rešitev za težave mesta s prometom

(KOMENTAR) Južna obvoznica v Mariboru: Pomemben premik, ki pa razkriva še več izzivov

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano