Od žrtve do storilca – mit ali resnica? Tako se je glasil naslov letošnjega posveta Mladi in kriminal. "Po zadnjih raziskavah velja, da 60 odstotkov nasilnežev ni bilo nikoli prej žrtev oziroma imelo kakršnekoli travmatske izkušnje," je kot mit zavrnila domnevno, da so bili nasilneži največkrat tudi sami žrtve nasilja, dr. Leonida Zalokar, ravnateljica Strokovnega centra Planina. In dodala, da je v ozadju nasilnega vedenja otroka ali mladostnika ponavadi preplet osebnostnih okoliščin in vrste vzgoje. "Dejstvo je, da je permisivna vzgoja, permisivna naravnanost brez omejitev, brez sankcij, brez dajanja občutka odgovornosti, eden od velikih dejavnikov za pojav tako imenovane neodgovornosti, brezčutnih neobčutljivih potez in tudi nasilja. In o tem bo treba spregovoriti," je poudarila. V primeru odklonskih vedenj v družbi je po njenem mnenju preveč poudarka na nasilnežu. "Naracija, da je treba nasilneža razumeti, da je on žrtev nekih okoliščin, je katastrofalna za žrtve, ki jih tako sekundarno viktimiziramo, ker one morajo biti sočutne in morajo nasilneža razumeti," je opozorila. In dodala, da je problem v Slovenije v tem, da se najprej ukvarjamo s tem, kam bomo otroka, ki je nasilen, dali, četudi za to nimamo oddelkov, nimamo programov za tovrstna vedenja, nimamo diagnostičnih kriterijev, da bi sploh ugotovili, kaj je s tem otrokom narobe, ne ukvarjamo pa se s tem, kaj je s tem otrokom, kaj ta otrok potrebuje. Dr. Zalokar, ki pravi, da bi bilo treba pri nas uzakoniti kaznivo dejanje slabega starševstva, zagovarja vzgojo z avtoriteto in trdi, da je treba otroke že od malega učiti, kaj je prav in kaj narobe, ter jim postavljati meje.
Življenje na ogled
"Vsaka družba v zgodovini bo rekla, da so njihovi mladi grozni in da je hujše kot v preteklosti. A če pogledamo podatke, ki izhajajo iz realnih statistik, ugotovimo, da ni neke velikanske razlike v tem, kakšni so mladi danes in kakšni so bili včasih," na vprašanje, ali so mladoletniki danes res bolj nevarni, razlaga dr. Mojca Mihelj Plesničar s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. S sodelavko s fakultete dr. Jasmino Arnež sta se lotili podiranja mitov o nasilju mladih in mladoletniški kriminaliteti Univerze v Ljubljani. "Dramatična pa je razlika v načinu, na katerega je današnja družba sposobna mlade spremljati in jih imeti ves čas pod nadzorom. In ne samo to: tudi sami sebe imajo ves čas pod nadzorom. To, kakšno je življenje mladih, še nikoli ni bilo tako zelo na tapeti oziroma tako zelo na ogled kot danes. In v tem smislu je morda percepcija tega, kaj se dogaja z mladimi, drugačna," je še povedala Mojca Mihelj Plesničar, ki zagovarja predvsem dosledno vzgojo oziroma vzgojo, ki otroka uči, da imajo dejanja posledice. Da je danes družba veliko bolj senzibilna, saj smo veliko bolj občutljivi za različne oblike nasilja, ki pred leti še sploh niso bile na zemljevidu tega, kar je bilo označeno kot nasilje, dodaja strokovnjakinja.
Podatki nujno ne odražajo realnega stanja
Strokovni posvet Mladi in kriminal vsako leto, letos že 22., organizira Policijska uprava (PU) Maribor s podporo Mestne občina Maribor. Polna dvorana v mariborskem Narodnem domu po besedah strokovne vodje dogodka Simone Lilek, vodje skupine za mladoletniško kriminaliteto na PU Maribor, kaže, kako so vsi željni informacij in pomoči ob soočanju z odklonskimi vedenji. Policijska statistika sicer ne kaže silovitega porasta nasilja med mladimi, a ti podatki ne odražajo nujno realnega stanja. "Imamo zelo veliko sivo polje, torej neprijavljena dejanja, predvsem ko gre za kazniva dejanja, ki se dogajajo preko spleta," je dejala.
Potrebne so spremembe na ravni družbe
Antropologinja dr. Vesna Vuk Godina je izpostavila, da ko imamo opravka z nasiljem med mladimi, se pri nas uveljavlja perspektiva akterja, torej posameznika. Ta je sicer, pravi strokovnjakinja, pomembna, a da se pozablja, da obstaja tudi družba in da je nasilje družbeni problem. "Otroci se ne rojevajo kot kriminalci ali kot agresivneži," je izpostavila. Pri nekaterih sicer obstaja ta genetska predispozicija, a je okolje tisto, ki to pretoči v lastnost oziroma vedenje. In danes naša družba, pravi Vesna Vuk Godina, to predispozicijo aktivira veliko bolj kot pred 30 leti. "Posameznik namreč danes uspe, če je brezkompromisen, tekmovalen, lažniv, če gleda na druge le kot na sredstvo za dosego cilja, ki z drugimi ravna kot s predmeti." Država, tako antropologinja, danes potrebuje brezobzirne tekmovalce. "Ničelna toleranca do nasilja je laž," je bila ostra. V virtualnem svetu, ki je za mlade pogosto bolj resničen kot realni svet, se namreč soočajo z oblikami nasilja, ki jih v normalnem svetu sploh ne bi srečali. In da vzgajamo otroke brez vesti, je še pojasnila. "Potrebne so spremembe, resni posegi na ravni družbe. Ker če teh ne bo, bomo lahko do takrat le gasili posamezne požare," je dejala.
Pilotni projekt tudi na mariborski šoli
Dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru je predstavil mednarodni projekt kNOwBullying, v okviru katerega poskušajo opolnomočiti šole in skupnosti za soočanje z vrstniškim nasiljem. Po njegovih besedah je ključno preprečevanje takšnih pojavov, pri tem pa morajo sodelovati vsi - učenci, učitelji, starši in skupnost. "Poudarek tega preventivnega programa je učenje različnih veščin, vzpostavljanje šolske klime, izobraževanje staršev, učencev, učiteljev, vseh zaposlenih na šolah za vzpostavitev okolja, v katerem po ugotovitvah raziskav vemo, da je na koncu manjši obseg vrstniškega nasilja. Košček tega, ampak samo košček, je tudi način odzivanja na nasilje, ko do tega pride, ampak poudarek je na preventivnih aktivnostih," je dejal. Preventivni projekt so uvedli lani, letos septembra so ga pričeli pilotno implementirati v petih slovenskih šolah, ena od njih je v Mariboru.
