Vlaganja v sodobna zdravila, učinkovitejše postopke, presejalne teste ali krajše čakalne dobe so sicer dražja na začetku, a se lahko hitro povrnejo, pripoveduje strokovnjak za zdravstveno ekonomiko red. prof. dr. Jože Sambt z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Ključno je, da širši vidik vlaganj v zdravstvo, ki sega daleč onkraj stroškov zdravljenja, razumejo vsi odločevalci o prihodnosti razvoja države, dodaja.
Na Ekonomski fakulteti ste izvedli prvo celovito študijo o stroških življenja z multiplo sklerozo v Sloveniji, s kakšnim namenom?
"Ker multipla skleroza najpogosteje prizadene ljudi med 20. in 40. letom - v obdobju največje delovne aktivnosti -, nas je zanimalo, kako stroški bolezni vplivajo na delodajalce in družbo kot celoto ter ali se vlaganja v hitrejšo diagnostiko in sodobna zdravila dolgoročno splačajo.
Študija je nastala v okviru širšega sodelovanja mednarodne raziskovalne ekipe, ki že od leta 2005 preučuje različne vidike proizvodnje, potrošnje in medgeneracijskih transferjev. Pri raziskavi smo sodelovali tudi z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana, Združenjem multiple skleroze Slovenije, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ter Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje."
Kateri so glavni izsledki študije?
"Želeli smo pokazati, da stroški bolezni segajo daleč onkraj stroškov zdravljenja - vključujejo širok nabor posledic, ki jih pogosto spregledamo. Več kot polovica bolnikov se predčasno upokoji, pogoste so bolniške odsotnosti in omejitve pri delu, mnogi sami krijejo prilagoditve domačega okolja itn.
Pomemben, a pogosto neopažen del bremena so tudi omejitve pri vsakdanjih opravilih - kuhanju, pospravljanju, skrbi za otroke ali starejše. Ugotovili smo, da gre za veliko količino izgubljenega neplačanega dela, ki ga sistem ne zazna, a ima pomemben vpliv na gospodarstvo.
"Zdravi posamezniki ostanejo dlje delovno aktivni, kar zmanjšuje obremenitev zdravstvenega in socialnega sistema ter prispeva k večji gospodarski rasti in produktivnosti"
Bolnike smo tudi hipotetično vprašali, koliko bi bili pripravljeni plačati, da bi njihovi simptomi za eno leto povsem izginili. Gre za ekonomska pristopa, tako imenovana willingness to pay oziroma willingness to accept, s katerima ocenjujemo, koliko bi bil posameznik pripravljen plačati za odsotnost simptomov ali koliko bi moral prejeti, da bi leto dni živel z bolezenskimi omejitvami. Odgovori so bili zelo različni - od nič, pri tistih brez izrazitih simptomov, do najvišjih mogočih zneskov. Mediana znaša 30 tisoč evrov. Bolj kot konkretna številka je pomembno sporočilo, da ima bolezen tudi neotipljive stroške, ki močno presegajo stroške zdravljenja.
S podatki želimo pokazati, da vlaganja v učinkovitejša zdravila, terapije in krajše čakalne dobe niso le moralno upravičena, temveč tudi ekonomsko smiselna. Ko bolezen omilimo ali upočasnimo njen potek, neposredno koristimo tako posamezniku kot družbi. Prihranki se namreč ne kažejo le v nižjih stroških zdravljenja, ampak tudi v večji in daljši delovni aktivnosti, nižjih stroških za bolnika in svojce ter boljši kakovosti življenja bolnikov."
Študija kaže, da neposredni zdravstveni stroški zajemajo le okoli 16 odstotkov celotnega bremena multiple skleroze, preostalo so posredni in neotipljivi stroški. Vas je to razmerje presenetilo?
"Čeprav sem pričakoval visoke številke, so me rezultati raziskave presenetili. Presenetila sta me predvsem velika izguba zaradi predčasnih invalidskih upokojitev med bolniki in izjemen obseg neplačanega dela. Tudi če to delo ovrednotimo kot nižje plačano, ga je še vedno ogromno.
Pri ocenjevanju blaginje in ustvarjene vrednosti bi morali upoštevati tudi neplačano delo. Podobno kot v nacionalnih računih upoštevamo tako imenovane imputirane najemnine - namišljene zneske, ki jih lastniki stanovanj 'plačujejo samim sebi', da BDP držav z več lastniškimi stanovanji ne bi bil umetno nižji od tistih, kjer prevladuje najemniški trg. Z enako logiko bi morali upoštevati tudi gospodinjsko delo.
V državah, kjer se to delo pogosteje opravlja zunaj gospodinjstva, z varuškami, čistilnimi servisi ali oskrbovalnimi storitvami, se njegova vrednost vključi v BDP, če ga opravimo sami, se ne."
Breme pogosto pade tudi na družinske člane. Se tega dovolj zavedamo?
"Menim, da bi se morali tega bolj zavedati, na kar nakazujejo tudi nekatere številke. Slovenija za dolgotrajno oskrbo namenja približno en odstotek BDP, medtem ko države, s katerimi se radi primerjamo - Norveška, Nizozemska, Danska in Švedska -, za ta namen namenjajo od tri do štiri odstotke. Te razlike bi bilo dobro podrobneje razumeti, da ne bi menili, da nizka vrednost v Sloveniji odraža višjo učinkovitost, v resnici pa bi mogoče z nizkimi javnimi izdatki stroške le prelagali na posameznike."
Kakšni so bili odzivi bolnikov, ki so sodelovali v raziskavi - si želijo vrnitve na delo, kadar jim zdravstveno stanje to omogoča?
"Da, ljudje imajo močno željo delati, ustvarjati in prispevati k družbi - to je del naše narave. Ko bolezen, kot je multipla skleroza, to onemogoči, pa so zgodbe bolnikov pogosto zelo težke in boleče.
Bolezen tisočerih obrazov
Multipla skleroza je (trenutno) neozdravljiva kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčnega sistema, kjer imunski sistem napade mielinske ovojnice – zaščitni sloj okrog živčnih vlaken. Natančen vzrok za nastanek bolezni ni znan, najpogosteje pa zbolijo osebe med 20. in 40. letom starosti, pri tem ženske zbolevajo pogosteje kot moški. V Sloveniji beležimo okoli 3500 bolnikov z multiplo sklerozo, potek bolezni pa je pri vsakem bolniku drugačen in je odvisen tudi od pogostosti ter intenzivnosti tako imenovanih zagonov.
Anketirancem smo namreč omogočili tudi odprte odgovore, v katerih so iskreno opisali svoje izkušnje. Branje teh zapisov ni bilo lahko - razkrivajo, kako zahtevna in hkrati navzven nevidna je ta bolezen. Odpirajo pomembna vprašanja o tem, kako kot družba podpiramo ljudi, ki bi želeli delati, pa jim bolezen to otežuje - in kako lahko z vlaganji v zdravljenje, rehabilitacijo in pravočasno podporo omogočimo, da ostanejo aktivni dlje."
Kot demograf in ekonomist opozarjate, da se nam življenjska doba podaljšuje in da se moramo kot družba pripraviti na izzive starajočega se prebivalstva. Je naloga države, da z vlaganjem v zdravljenje in rehabilitacijo omogoči daljše delovno življenje?
"Staranje prebivalstva samo po sebi ni težava - postane pa lahko, če podaljševanju življenjske dobe ne sledijo dovolj tudi leta zdravega življenja. Cilj mora biti, da ljudje ostanejo zdravi čim dlje. Del preventive je v naših rokah, a pomembno vlogo ima tudi država, ki mora zagotoviti pravočasne presejalne teste in hitro ukrepanje ob prvih znakih bolezni.
Koliko na leto stane življenje z multiplo sklerozo?
Prva celovita študija o stroških multiple skleroze ponuja vpogled v širšo družbeno sliko življenja s kronično boleznijo. V anketnem delu študije je sodelovalo 564 bolnikov, kar pomeni približno 16 odstotkov bolnikov z multiplo sklerozo v Sloveniji, odziv pa raziskovalci ocenjujejo kot odličen.
Raziskovalci so ocenjene stroške v raziskavi razdelili na:
neposredne stroške:
- zdravstveni stroški (zdravila, bolnišnično zdravljenje, preglede ...)
- plačila iz lastnega žepa (prilagoditve stanovanj in vozil, rehabilitacije, terapije, zdravila in medicinsko-tehnični pripomočki ...)
- vrednost časa v obliki pomoči prijateljev, družinskih članov, sorodnikov (pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti; oblačenje, umivanje, hoja ...)
posredne stroške:
- manj opravljenega dela v gospodinjstvu
- nižja produktivnost na trgu dela (slabše plačano delovno mesto, predčasno invalidsko upokojevanje, absentizem, skrajšani delovni čas ...)
- neotipljive stroške (utrujenost, omejitve, nižja kvaliteta življenja ...)
Če bolezen odkrijemo pravočasno, lahko njen potek bistveno upočasnimo in ljudem omogočimo daljše, kakovostnejše življenje. Zdravi posamezniki ostanejo dlje delovno aktivni, kar zmanjšuje obremenitev zdravstvenega in socialnega sistema ter prispeva k večji gospodarski rasti in produktivnosti.
Zdravje bi morali razumeti kot ključen pogoj za vzdržnost pokojninskega, socialnega in gospodarskega sistema. Evropske projekcije sicer spremljajo staranje in zaposlenost, a pogosto spregledajo neposredno povezavo med zdravjem in gospodarsko rastjo. Prav zato so takšne raziskave pomembne - pokažejo, koliko lahko zdrava in aktivna populacija prispeva k višjemu BDP in večji družbeni blaginji."
Večkrat poudarjate, da moramo zdravstvo razumeti kot naložbo, ne kot strošek. Kako bi to dosegli v praksi?
"Bolezni moramo obravnavati celovito, ne zgolj skozi prizmo varčevanja, temveč z vidika širših družbenih učinkov in dolgoročnih ekonomskih koristi učinkovitejšega sistema. Ne sme iti za 'varčujmo za vsako ceno', saj takšno kratkoročno zmanjševanje izdatkov pogosto na dolgi rok povzroči še večje stroške. Vlaganja v sodobna zdravila, učinkovitejše postopke, presejalne teste ali krajše čakalne dobe so sicer dražja na začetku, a se lahko hitro povrnejo. S tovrstnim vlaganjem bi dolgoročno znižali stroške in povečali delovno aktivnost, davčne prilive ter gospodarsko produktivnost.
Strošek zdravljenja nikakor ne bi smel prevladati nad kakovostjo življenja
Edvard Rednak, predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije, o pomenu opravljene študije.
Kako v ZMSS razumete pomen študije in kaj vam kot predstavnikom bolnikov prinaša?
"V ZMSS nam prva celovita študija o stroških življenja z multiplo sklerozo ogromno pomeni, saj prvič omogoča, da prikažemo tudi finančne tegobe, s katerimi se soočajo bolniki. Iz raziskave je jasno razvidno, da se z obolenjem povečajo finančne obremenitve - življenje, vsakodnevne aktivnosti in v obdobju telesne oslabelosti tudi bivalne razmere zahtevajo prilagoditve."
Kako pomembno je, da se v razpravah o zdravstvu poleg stroškov poudarja tudi kakovost življenja bolnikov?
"V razviti družbi strošek zdravljenja nikakor ne bi smel prevladati nad kakovostjo življenja. Osredotočiti se moramo na to, kako bolnikom z multiplo sklerozo in drugimi obolenji omogočiti dostop do učinkovitih zdravil in pripomočkov, ki olajšajo vsakdan. Kot družba moramo iskati rešitve in sredstva za izboljšanje položaja ranljivih skupin – to se začne z odprtim dialogom in razpravami, ki so podprte s tovrstnimi raziskavami. Finančni vidik je pomemben, vendar ne sme biti breme kakovosti življenja. Prav zato je ta raziskava pomemben kamenček v mozaiku, ki lahko prepriča odločevalce o nujnosti pravilnega razporejanja sredstev za boljše življenje bolnikov z multiplo sklerozo."
Kako vidite napovedane varčevalne ukrepe v zdravstvu in kako se je po vašem mnenju treba nanje odzvati?
"Nad napovedanimi ukrepi smo v ZMSS zaskrbljeni, saj menimo, da lahko vodijo v omejevanje dosedanjih pravic bolnikov z multiplo sklerozo. Potrebno bo aktivno sodelovanje pri oblikovanju in spremljanju varčevalnih ukrepov. Eden pomembnih korakov je tudi upoštevanje rezultatov omenjene študije."
V tej fazi raziskave še nismo izpostavili konkretnih ukrepov. Naslednji korak bi bil, da bi država, delodajalci in mednarodne skupine pripravili simulacije različnih scenarijev ter ugotovili, kje bi izboljšave prinesle največje učinke.
Ključno je, da se izognemo tako imenovanim mrtvim izgubam - situacijam, ko zaradi varčevanja ali odlašanja z ukrepi dolgoročno vsi izgubimo. Namesto ozkega pogleda na posamezne stroške potrebujemo širši pristop, ki upošteva celotno družbo in njeno blaginjo. Takšen pristop se - tudi z ekonomskega vidika - preprosto splača."
