Največji kamnolom s cinkarniško zemljo in dodatno asfaltno bazo?

Že vsaj pol stoletja krajani Velike Pirešice sobivajo s kamnolomom. Večino let brez težav. Nekdanji lastnik CM Celje je miniral v dogovoru s prebivalci, slednjim je po kriterijih izplačeval tudi odškodnine, svoje je prejela tudi krajevna skupnost. Po stečaju CM Celje je šlo hitro navzdol. Sledili so prepiri okoli lastništva, pa okoli nakupa, slednjič je kamnolom prišel pod okrilje podjetja APOC, ki se je preoblikoval v podjetje Kamnolomi Pirešica, lastništvo pa si delita Aleš Počivalšek, nekoč zastopnik Ecobetona in Kongrada, ki ima v lasti tudi kamnolom pod Konjiško goro, o katerem smo v Večeru prejšnji mesec že pisali, ter Rok Cajzek iz podjetja GIC gradnje. Novo lastništvo je prineslo večjo eksploatacijo, opisujejo v Civilni iniciativi krajanov Velika Pirešica (CIK). "Povečan hrup, slabšanje kakovosti zraka, prašenje, poslabšanje bivalnih razmer ter zmanjševanje kakovosti bivanja in vrednosti nepremičnin zaradi delovanja kamnoloma - situacija je veliko slabša kot v času prvotnega lastnika, ki je prilagajal pridobitno dejavnost kamnoloma na način, da je bila čim manj obremenjujoča za okolje in krajane. Tako so na primer odstrele kamenja izvajali večkrat z manjšo detonacijo, kar ni povzročalo intenzivnega tresenja tal in posedanja terena. Kamnolom je imel sicer več stroškov, vendar je pri sobivanju s krajani pred interesi dobička upošteval tudi način strokovne ocene škode na objektih, poljščinah in infrastrukturi, ki so jih povzročili z delovanjem. Škodo je ocenjevala strokovna komisija, ki si je ogledala stanje na terenu, hkrati so letno in transparentno poravnavali odškodnine," opisujejo v CIK.Ugotovili izvor zemlje, a postopek še poteka Težave so se še povečale, ko so januarja 2024 krajani na vzhodni strani kamnoloma, ki meji na zaselek Gorca - Pernovo, zaznali intenziven dovoz materiala domnevno sporne kakovosti na nasip kamnoloma. "Skrbeli sta jih morebitna plazovitost terena in sumljiva kakovost zemljine. Predstavniki CIK-a smo vzpostavili dialog z vodstvom kamnoloma, ki je v prvi fazi obljubilo izpolnitev nekaj zahtev: da bodo priskrbeli dokumentacijo za izdelavo nasipa in zemljino dali v analizo. Po dolgotrajnih prizadevanjih so to le storili, pri čemer smo bili prisotni tudi predstavniki CIK-a, ki smo istočasno vzeli referenčni vzorec zemljine. Izkazalo se je, da je bila naša domneva pravilna, saj so rezultati pokazali bistveno presežene vrednosti cinka, kadmija, arzena in ostalih težkih kovin," opisujejo. Po njihovi oceni naj bi bilo te zemljine vsaj 20 tisoč kubičnih metrov. "Nesprejemljiva ravnanja kamnoloma smo tudi mi prijavili na štiri pristojne republiške inšpekcije, a odzivnost inšpekcijskih služb je slaba," dodaja žalski župan Janko Kos."Rudarska inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, je v preteklosti vodila več postopkov in tudi trenutno vodi postopek na podlagi prijav o morebitni kontaminirani zemlji. Ugotovljeno je bilo, da odložena zemljina ni rudniška jalovina, temveč material iz celjske okolice, ki je bil odložen izven pridobivalnega prostora," so nam odgovorili z Inšpektorata za okolje in energijo ter na to temo dodali le še: "Izvajalec rudarskih del je zemljino s pridobivalnega prostora odstranil na svoje zemljišče zaradi načrtovanega izkoriščanja mineralne surovine. Inšpekcijski postopek še poteka."Zadnji nadzor pred skoraj tremi leti "Ni zgolj to. Neuradno smo izvedeli, da miniranje poteka pregloboko, kar 15 metrov globoko, ker je to zanje cenejše, trese pa veliko bolj kot prej. Navsezadnje je na eno hišo pred časom priletelo celo kamenje. Da ne govorimo o tem, koliko materiala se je iz kamnoloma zvozilo mimo tehtnice ter s tem mimo državne kontrole. Po naših podatkih vsaj 90 ton," je dejal eden izmed domačinov, ki si ni upal povedati svojega imena. A inšpektorat je kljub prijavam očitno zadovoljen s podatki, ki mu jih je posredovalo podjetje samo."Zadnji nadzor razstreljevalnih del (20. januarja 2023) je potrdil, da se miniranje izvaja v skladu z rudarskim projektom za kamnolom Velika Pirešica in z veljavnim enotnim dovoljenjem UE Žalec. Projekt določa globino vrtin pet metrov, občasno do deset metrov. Predloženo letno poročilo za leto 2022 kaže, da je bilo opravljenih 214 minerskih dni, najvišja izmerjena hitrost seizmičnega valovanja pa je znašala 4,54 mm/s, kar je pod dovoljenimi mejami," so opisali in dodali, da tudi poročilo, ki ga je naročilo podjetje samo, kaže, da hrup ne presega dovoljenih mej. Glede podatka, da naj bi izvozili več materiala, kot so plačevali koncesnine, pa so suvereno zapisali: "Rudarska inšpekcija je v letu 2022 preverila količine izkopane mineralne surovine za obdobje 2016–2020. Ugotovljeno odstopanje med dejansko izkopano količino in količino, prijavljeno za plačilo koncesnine, znaša 0,3 odstotka." Razlika je lahko posledica vlage, primesi ali različnih postopkov priprave mineralne surovine, so dodali.Nova skrb krajanov je, da naj bi lastnika na območju kamnoloma postavila asfaltno bazo. Neposredno čez cesto že obratuje asfaltna baza, ki ima druge lastnike. "Že zaradi sedanje baze krajani velikokrat vonjamo katran in slab zrak in si ne predstavljamo življenja ob dveh asfaltnih bazah," pravijo v CIK. "O tem se govori, a uradno s tem nisem seznanjen. Tako ali tako je trenutno najbolj pomembno, da pristopijo k izdelavi OPPN-ja, da se hkrati z eksploatacijo uredi tudi postopna sanacija. A niso preveč zainteresirani za to. Je pa to trenutno največji kamnolom v Sloveniji in ko bodo gradili avtocesto, bo nastala še večja rana v prostoru. Tudi zato je treba poslovanje kamnoloma spraviti v zakonsko sprejemljive okvirje," opozarja župan in zaključi: "Upam, da bodo inšpekcijske službe naredile svoje. Je pa problem, ker država potrebuje kamnolom. Vseeno bi morali državni organi ne glede na poslovni interes odločiti, kaj je prav in kaj ne."Majhni uspehi CIK Oba lastnika smo poskušali priklicati za komentar, a se do zaključka redakcije nihče ni odzval. V CIK poudarjajo, da nikakor ne želijo ustaviti delovanja kamnoloma, saj se zavedajo njegovega pomena. Zahtevajo le dostojno sobivanje. Nekaj odprtih postavk so sicer uspeli doreči - kamnolom je delno začel izplačevati odškodnine (sicer ne na podlagi kriterijev, ampak kar pavšalno), postavili so zaščitno ograjo, pokosili invazivne rastline na nasipu, pred streljanjem spet uporabljajo sireno. A vendar zahtevajo, da inšpekcija opravi svoje delo in od lastnikov zahteva vsaj pravilno ravnanje z nevarnimi odpadki, ureditev odvajanja izcednih vod v podtalnico ali odvoz in odstranitev strupenih odpadkov. Predvsem pa upajo, da bodo pristojni preprečili, da bi v razdalji slabih 500 metrov delovali kar dve asfaltni bazi.

Največji kamnolom s cinkarniško zemljo in dodatno asfaltno bazo?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano