Popoplavne Braslovče: Adijo, Letuška gmajna, dober dan, Rakovlje

Z določenimi manjšimi prilagoditvami bo novo, 19 hektarjev veliko območje v Rakovljah, ki je že od poplav naprej prvenstveno namenjeno za preselitev stanovalcev iz območja Letuške gmajne, sprejeto tako, kot je bilo občanom predstavljeno maja na javni razgrnitvi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Tako so na zadnji redni seji soglasno potrdili svetniki. "To je zgodovinska točka dnevnega reda, polna emocij. To bo čudovito naselje. Ministrova prisotnost tej točki daje dodatno pomembnost," je bil po sprejetju OPPN navdušen braslovški župan Tomaž Žohar in dal besedo ministru Jožetu Novaku, ki je ravno zavoljo te točke prišel v Braslovče. "Gre za največji OPPN, ki ga sprejemamo po poplavah. Zato je dejstvo, da sem tu, moj simbolni prispevek. Prišel sem počastit vašo odločitev," je dejal minister in dodal, da bodo ljudje končno morda še letos vedeli, katera parcela bo njihova, in bodo lahko začeli s projektiranjem, četudi bo komunalna infrastruktura končana predvidoma spomladi prihodnje leto.Vseh odgovorov še niMedtem ko so še maja razmišljali, da bo najbolj pravično, da bo več interesentov za isto parcelo (vseh parcel je 98) določil žreb, so to misel sedaj opustili. "Zadnja stvar, ki pride na vrsto, je žrebanje," je dejal Novak. "Ko bo prišla novela zakona iz medresorskega usklajevanja, bomo videli, kakšen bo način delitve, zato sedaj ne morem komentirati, kakšna bo. Moramo najti način, ki je za vse enako pravičen in ki vsem daje enake možnosti. Da ni nihče privilegiran, ne glede na to, kdo je. To je osnovno vodilo," je dodal župan. Pravičnost bo vodilo tudi pri plačilu komunalnega prispevka. Tisti graditelji, ki so na območju Letuške gmajne imeli gradbena dovoljena za svoje hiše, jim komunalnega prispevka ne bo treba plačati, ostali ga bodo morali. Odgovora na vprašanje, koliko bodo poplavljenci morali odšteti za nakup zemljišča v Rakovljah, še ni. Določena zasebna zemljišča z območja, kjer bo stalo novo naselje, še namreč niso odkupljena. "Ta strošek nakupa se bo vkalkuliral v obstoječe stroške brez stroška izgradnje komunalne infrastrukture, to bo zgradila država na svoje stroške. Potem bo država določila ceno zemljišča," je pojasnil Žohar.Prepoved dozidav v Letuški gmajni Odlok OPPN, pripravljen v rekordnem času leta dni, poleg pogojev gradnje v Rakovljah prepoveduje gradnjo ali kakršno koli dozidavo v Letuški gmajni, kjer je zgolj na območju občine Braslovče 145 domov, na območju občine Šmartno ob Paki pa 22. "Gre za preventivni ukrep, da kdo ne bi tam sedaj še začel zidati," je pojasnil minister. Država bo, ko se bo preselil zadnji prebivalec, hiše porušila, območje pa spremenila v suhi zadrževalnik (namenjen kmetijski rabi), kar bo, poudarjajo, zmanjšalo poplavno ogroženost dolvodnih naselij od Malih Braslovč, Preserij, Ločice pri Polzeli vse do Celja. "Velikokrat sem slišal očitek, selili nas boste zaradi poplavne varnosti drugih. Že po kartah iz časa Marije Terezije se je Savinja razlivala točno na teh mestih. Naša odgovornost je, da to napako popravimo in damo naravi prostor. Ko sem po poplavah hodil med ljudmi, sem imel pred očmi le en cilj – da tega ne smejo nikoli več doživeti. Vsaj od leta 1990 se za varovanje teh ljudi ni naredilo nič. Gre za trajno rešitev. In četudi bi šele čez 40 let prišla nova poplava in bi tista terjala kakšno smrtno žrtev, ki je zdaj k sreči ni, bi se mi lahko čutili odgovorne, da smo imeli moč ukrepati, pa nismo," je dodal župan.Varnost na prvem mestu Koliko ljudi iz Letuške gmajne še nasprotuje selitvi, Žohar ni vedel povedati. "Končne slike, ali še kdo nasprotuje selitvi, nimam. Dejstvo je, da so ljudje ogroženi, ali nasprotujejo ali ne, naša odgovornost je poskrbeti za njihovo varnost. To je na prvem mestu. Iz Letuške gmajne je za preselitev v Rakovlje zainteresiranih okoli 85 družin, ostali interesenti so iz drugih območij. Vrat ne zapiramo nobenemu, je pa prav in tudi zakon zapoveduje, da najprej poskrbimo za naše občane, ki imajo odločbo o selitvi. V kolikor bo teh parcel več, se jih bo ponudilo še sosednjim občinam, v tretji fazi vsem ostalim, ki živijo na ogroženih območjih," je dejal župan. "Veliko ljudi sem spoznal po poplavah, veliko so me naučile njihove zgodbe, ko nekateri niti spati ne morejo mirno. Verjemite, da se jih bo večina oddahnila in šla naprej," je dodal Novak in povzel: "Gre za selitev velikega števila ljudi iz zelo lepe lokacije, ker dajemo vodi prostor nazaj. Ne dodajamo vodi prostor, temveč ji ga vračamo," je poudaril Novak.Minister: Savinjo bi morali začeti urejati od zgorajDolina pa si bo v celoti oddahnila, ko bodo sprejeti državni prostorski načrti (DPN), ki bodo urejali protipoplavno varnost Savinje. "Računam, da bomo delovni osnutek DPN za Spodnjo Savinjsko dolino županom pokazali v mesecu juniju in da jo bomo po dopustih, jeseni, tudi uradno dali v javno razgrnitev. Verjamem, da bo debata dinamična, upam, da na koncu tudi spravljiva in da bomo v letu 2026 sprejeli tudi končni načrt. Vmes bomo pazili, da bomo povsod, kjer bodo že usklajene rešitve, šli z investicijo naprej. V spornih delih pa bodo verjetno potrebne manjše debate," je opisal Novak in dodal, da se je na to temo že srečal tako z gospodarstveniki kot s kmeti. "Ugotovili smo, da je bilo malo narobe, da smo začeli Savinjo urejati od spodaj navzgor namesto obratno. Sedaj zelo pritiskam na direkcijo, da 30-letne zaostanke v zgornjem, hudourniškem delu Savinje, od koder je prineslo material v doline, pospešijo," pravi Jože Novak, ki računa, da bodo morda dela v zgornjem in spodnjem delu tekla celo vzporedno.Bodo Rakovlje poslabšale razmere? "Vsaka nova hiša v Rakovljah bo obvezno imela zadrževalnik za deževnico, ki jo bodo lahko uporabljali za zalivanje vrtov, splakovanje WC-jev in podobno. S tem bomo zmanjšali pritisk meteornih vod na druga naselja v okolici, ki imajo že sedaj ob nalivih težave. Ni bojazni, da bi se ljudem, ki prebivajo v smeri proti Bolski, razmere poslabšale. To pritrjujejo izračuni stroke, ki so naredili hidrološko-hidravlično študijo. Obenem so vse to proučili še državni soglasodajalci," je poudaril župan Tomaž Žohar.

Popoplavne Braslovče: Adijo, Letuška gmajna, dober dan, Rakovlje

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano