V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika so tokrat gostili Cirila Horjaka, striparja, ilustratorja, risarja filantropa, vseveda, nagrajenca Prešernovega sklada in nekdanjega Večerovega ilustratorja. Ciril Horjak, znan tudi pod umetniškim imenom dr. Horowitz, se je rodil leta 1975 v Slovenj Gradcu. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Konec osemdesetih je dvakrat zapored dobil prvo nagrado na natečaju mladinskega avtorskega stripa v Novem Sadu. V mednarodnem prostoru so bila njegova dela predstavljena pod okriljem revije Stripburger. O stripu kot gostujoči predavatelj poučuje na slovenskih fakultetah, na pripovedovalskih festivalih pripoveduje pravljice za otroke in odrasle, dela z mladostniki in vodi delavnice. Njegove karikature so bile objavljene tudi v tujih časopisih, kot so Guardian, Chicago Tribune, Le Monde in Die Zeit. Leta 2024 je prejel nagrado Prešernovega sklada za delo na področju stripa. Komisija ga je označila za "zelo nadarjenega slikarja, portretista, ki se je zaradi duhovitosti in družbene zavzetosti usmeril v risanje karikatur, satiričnih risb in stripov, s tem pa je svoje delo osredotočil na objave v časopisih, knjigah in revijah".
Rešitve za medije in dogodki v Kijevu
17 let je tedensko ustvarjal ilustracije za Večer. Da v medijskem svetu bolezen ne obstaja, pravi Horjak. "Ko greš pred kamero, greš pred kamero, ko pišeš članek, ga oddaš in ko je treba oddati ilustracijo, jo oddaš," opisuje. "To je posebna etika. Držiš zavezo - zavezo resnici," poudarja. Da se je napornih 17 let ustvarjanja ilustracij za Večer lani zaključilo, pojasnjuje. V tem obdobju niti enkrat ni zamudil roka oddaje. "To je poseben šport, vse moraš delati hitro. To so res kratki roki. Spomnim se, da je najkrajši rok bil 45 minut," razlaga. V skoraj dveh desetletjih je ustvaril tisoč podob za Večer. Da ima slovenska in širše evropska medijska scena sistemske težave, ki jih je potrebno rešiti, poudarja. "Medijska panoga je ključna, ker v delujočih sistemih potrebuješ preverjena izhodiščna dejstva, ki stojijo," izpostavlja. Da je ključna težava predvsem lastništvo medijev, zato bi bilo nujno razlastninjenje in udeležba delavcev, razmišlja. Nekaj časa sta namenila tudi razpravi o dogodkih v Kijevu. Horjak se je namreč poleti letos noč preživel v nečem, kar naj bi bilo zaklonišče, saj so Rusi obstreljevali Kijev. Tja se je namreč odpravil na srečanje z Oleno Dzjuba Pogrebnjak s kijevskega inštituta za filozofijo. Spoznala sta se v Ljubljani, dogovarjala pa sta se za delavnice, ki bi jih Horjak izvedel v Kijevu.
Potrebne sistemske rešitve
Sicer pa je Horjak tudi poznan kot humanist in dobrodelnež. V začetku decembra je skupaj z Ano Marijo Mitić vodil tradicionalni dobrodelni Miklavžev koncert. Gre za tradicionalno humanitarno prireditev RTV Slovenija, Rotary kluba Ljubljana in Rotary distrikta 1912, ki je letos potekala že 33. zapovrstjo. Namen prireditve je zbiranje sredstev za slovenske osnovnošolce, ki nimajo enakih možnosti za osebnostno rast in izobraževanje kot njihovi sovrstniki. V več kot treh desetletjih so zbrali že več kot 1,5 milijona evrov za pomoč otrokom, ki živijo v težkih razmerah. Do danes je sredstva prejel 4601 otrok iz 287 osnovnih šol po vsej Sloveniji. Spomnimo, v času avgustovskih poplav leta 2023, je Horjak ustvaril naslovno ilustracijo priloge V Soboto z motivom Vorančevih Solzic, ki jih je umestil v novo realnost, s katero so bile soočene žrtve poplav. Ilustracijo je osebno pripeljal v Črno na Koroškem in jo podaril županji Romani Lesjak. Je pa sicer bil v času poplav med prvimi, ki se je odzval in ponudil pomoč in podporo v vseh možnih oblikah. Za naslovnico je leta 2023 prejel tudi pohvalo porote Društva novinarjev Slovenije, že prej je bil tudi nagrajenec društva. Da je dobrodelnost zakoreninjena v njihovi družini, je dejal Horjak. "Z dobrodelnostjo se ni preveč za hvaliti. Ker če je veliko dobrodelnosti, pomeni, da so zelo velike potrebe," razmišlja. Poudarja, da je to treba reševati sistemsko. Da v današnji družbi težave rešujemo z dobrodelnimi koncerti in zbiranjem zamaškov, do specialistov pa se pride, če imaš zavarovalnico in čisto pravo bolezen, razmišlja. Da takšna družba ni v redu družba, poudarja. "Družba, če je urejena, ima dobrodelnosti le za izredne razmere," še izpostavlja.
