Rak je v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, saj po zadnjih podatkih Registra raka RS vsako leto na novo zboli več kot 17.000 ljudi, med nami pa je leta 2021 živelo 130.642 ljudi (60.567 moških in 70.075 žensk), ki so kadarkoli zboleli za eno od rakavih bolezni. Precej utečeni in uspešni so presejalni programi Svit, Zora in Dora, ki omogočajo zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, kljub relativni učinkovitosti pa še ostaja prostor za izboljšave predvsem z vidika vključevanja povabljenih. Razlike v odzivnosti na povabila so med regijami oziroma občinami še vedno precejšnje. Vse programe vodi NIJZ, sodelovanje v njih je preprosto in brezplačno - tudi to je lahko vzgib za sodelovanje, v osnovi pa naj seveda motivira predvsem skrb za zdravje. Preverili smo zadnje podatke o odzivnosti v naštetih programih za koroško regijo, ki jih vključujejo tudi kazalniki Zdravje v občini - ti so bili nedavno posodobljeni in zajemajo še več drugih faktorjev - tudi še iz leta 2023.
Kritični v starostni skupini od 50 do 55 let
S programom Svit (za moške in ženske od 50. do 74. leta starosti) vsako leto preprečijo številne primere raka debelega črevesa in danke ter omogočijo zgodnje zdravljenje bolezni, poudarjajo pri NIJZ. "Čeprav preprost test na prikrito krvavitev v blatu 95 odstotkom udeležencem potrdi, da so zdravi, med preostalimi petimi odstotki pa mnogim reši življenje ali omogoči pravočasno zdravljenje, se vseeno tretjina vabljenih še zmeraj ne odzove. Največji delež neodzivnih je med moškimi, pri čemer so posebej kritični moški v starostni skupini od 50 do 55 let," opozarjajo pri NIJZ.
V preteklem letu so na Koroškem vabilo za sodelovanje v Svitu poslali 11.331 osebam, odzvalo se jih je 7546. Z dvotretjinskim odzivom je bila regija na četrtem mestu med devetimi regijami, izpostavljajo na ravenski enoti NIJZ. "Bolje so se odzivale ženske, in sicer v 72,7 odstotka, moški pa v 60,5 odstotka. Pri 6843 vrnjenih vzorcih je bilo samo 388 (5,7 odstotka) testov pozitivnih," pojasnjujejo. Najboljša je bila odzivnost v občinah Mislinja in Slovenj Gradec, kjer je presegala 70 odstotkov, najslabša pa je bila v občini Črna.
Izkoristimo preventivne programe
Glede na enostavnost programov, dostopnost in velik pomen je odzivnost treba v vseh okoljih še izboljšati, tudi tam, kjer je že relativno dobra. Program zagotavlja dosegljivost in podporo vsem posameznikom, ki imajo dvome o sodelovanju - in težko je poiskati tehtne razloge za neudeležbo. Zato NIJZ poziva vse, da se vabilu odzovejo. "V državi, kjer se pogosto pritožujemo nad nedostopnostjo zdravstva in razpadajočim zdravstvenim sistemom, so na voljo dobro delujoči preventivni programi. Izkoristimo jih. Ne glede na to, koliko dejansko vlagamo v lastno zdravje, je to vsaj minimum, ki ga dolgujemo sami sebi. Ne terjajo veliko napora, zgolj odziv, ko smo povabljeni. Pomagali bomo najprej sebi, potem svojim najbližjim in na koncu celotni družbi," poudarja Matej Ivartnik iz NIJZ OE Ravne.
Sodelovanje v programu Svit poteka na način, da udeleženec po vrnitvi vprašalnika, ki ga prejme po pošti s povabilom k sodelovanju, dobi na dom še komplet za odvzem vzorcev blata, ki jih prav tako vrne po pošti, čemur sledijo preiskave na sledove krvi. Če je izvid negativen, sledi novo vabilo čez dve leti, v primeru opažene krvi pa povabilo na kolonoskopijo, da ugotovijo vzrok krvavitve. Majda Gros, Svitova ambasadorka iz Mislinje, ki ji je test rešil življenje, opozarja: "Pomembno je, da narediš prvi korak, ki te nič ne stane in ni veliko dela. Ne da potem, ko zbolijo, vsi jokajo – jokati po toči je prepozno. Odzovi se pravi čas." Večino predrakavih sprememb lahko odstranijo že med posegom, kar prepreči razvoj bolezni, poudarjajo. Pozitiven test večinoma ne pomeni, da ima posameznik raka, zato je strah pred preiskavo neupravičen, še dodajo. Rak debelega črevesa in danke se razvija tudi do deset let, brez vidnih simptomov.
Ravenska enota ZZZS z najvišjo odzivnostjo
Programa Dora in Zora sta namenjena ženskam (Dora zajema mamografijo dojk pri ženskah od 50. do 69. leta starosti, Zora pa je namenjena odkrivanju rakavih sprememb materničnega vratu pri ženskah, starih od 20 do 64 let). Pri sodelovanju v Dori je bila ravenska enota z 81,5-odstotno vključenostjo v letu 2024 na prvem mestu, torej najboljša med vsemi (gre sicer pri tej statistiki za razdelitev po območnih enotah ZZZS, kar pomeni, da sta pod OE Ravne na Koroškem zajeta tudi Velenje in Mozirje), pri Zori pa v obdobju od 2021 do 2024 na drugem mestu (tri četrt pregledanih). V zadnjem triletnem obdobju je pregledanost ciljne populacije ponovno presegla 70 odstotkov, na državni ravni je bila 72,5 odstotka. To je sicer odstotni točki manj kot v predhodnem triletnem obdobju, ko so zabeležili največjo pregledanost; zmanjšanje je bilo pričakovano in je posledica kopičenja večjega števila pregledov v času po odpravi ukrepov zaradi pandemije kovida. Pregledanost je premajhna pri starejših ženskah (55−64 let), najmanjša je na jugozahodu, severovzhodu in na gorenjskem delu države, kaže statistika. Še dva preventivna programa napovedujejo pri NIJZ, in sicer program Peter za odkrivanje raka prostate pri moških, starih od 50 do 69 let, in Luka, ki bo omogočil zgodnje odkrivanje pljučnega raka, kar bo tudi prispevalo k večjim možnostim za preživetje bolnikov. Pljučni rak je namreč najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji.
