Razvpitega sodnika tik pred upokojitvijo tudi pravnomočno doletela sodba zaradi zalezovanja

Razvpiti predsednik mariborskega delovnega sodišča Stanko Omerzu se jeseni odpravlja v pokoj, še prej pa mu je višje sodišče v Mariboru odprlo kazenski dosje. Pritrdilo je namreč lanski presoji okrajne sodnice Karmen Krajnc, da je Omerzu neumorno zalezoval nekdanjo intimno prijateljico iz Slovenske Bistrice. Krajnčeva ga je obsodila na šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let in mu za dve leti izrekla še prepoved približevanja oškodovanki, senat višjih sodnikov pod predsedovanjem Aleksandra Karakaša pa mu je kazen za en mesec znižal. Pravnomočno je zdaj obveljalo, da je predsednik mariborskega delovnega sodišča obsojen na pet mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo dveh let, ker je od 20. oktobra do 7. decembra 2016 zalezoval Tamaro K., ki ni hotela več imeti razmerja z njim. Višji sodniki so potrdili tudi varnostni ukrep o prepovedi približevanja oškodovanki, kar pomeni, da dve leti ne sme vzpostaviti stika z njo oziroma se ji približati na razdaljo, manjšo od sto metrov. Če bo to prekršil, bo moral v zapor.

V žepu našli ljubezensko pismo

O prijetju Omerzuja smo prvi poročali v Večeru, ko smo ga 20. decembra 2016 pred delovnim sodiščem opazili obkroženega s kriminalisti, ki so tisti dan pri njem opravljali hišno preiskavo. V notranjem žepu plašča so mu našli pismo, ki se je pričelo z "Draga moja Tamara", končalo pa s "Tvoj Stanko in poljub", v torbi listič z oškodovankinimi telefonskimi številkami. SIM-kartico, s katere ji je pošiljal najprej ljubeča, potem grozilna sporočila, je Omerzu skrival na delovnem mestu, pod redniki v stekleni omari. "Kriminalci končajo na vislicah ali v zaporu. Kje boš ti?" jo je ustrahoval. In jo žalil: "Ti si staro odsluženo kljuse. Dovolj si se najebala in nisi več za nobeno rabo. Prasica si bila, si in kot prasica boš končala. Samo to si zaslužijo kriminalci, kot si ti." To sta samo dva citata iz serije grozilnih sporočil, ki jih je višji sodnik Stanko Omerzu poslal oškodovanki, ko ga je soočila s tem, da ga zapušča, saj mu ni več verjela, da lahko računa na resno zvezo z njim. Na sojenju je obdolženi sodnik očitano zalezovanje zanikal, igral žrtev in trdil, da si je Tamara K. vse izmislila in mu obremenilne dokaze podtaknila, zalezoval pa jo je še naprej. Sodni proces je namreč razkril, da je skriti "oboževalec", od katerega je Slovenjebistričanka dobivala rdeče vrtnice tudi v času, ko se je morala z njim soočati na sodišču, obdolženi Omerzu.
Predsednik delovnega sodišča se je krivdi ves čas poskušal izogniti tudi z zavlačevanjem postopka in neprevzemanjem sodne pošte, zaradi česar ga je na domu in v službi večkrat iskal vročevalec. Enkrat je ob prihodu vročevalca sedel v avtu in ni hotel izstopiti in prevzeti pošte. Sojenju se je izmikal tudi z zdravniškimi opravičili, vrstili so se poskusi diskreditacije sodnice Karmen Krajnc, češ da mu sodi pristransko. Omerzu je sodnico celo ovadil, s svojimi odvetniki je kar desetkrat zahteval njeno izločitev, štirikrat so hoteli doseči, da bi se sojenje preselilo na drugo sodišče, vsakič neuspešno. Tudi višji sodniki zdaj niso našli dokazov, ki bi kazali na pristranskost sodnice. Kljub vsem opisanim manevrom je Stanko Omerzu ostal sodnik in ohranil funkcijo predsednika sodišča. Njegov šef, prvi sodnik v državi Damijan Florjančič, ga je sicer pozval k odstopu, on pa je ta poziv ignoriral. Prvič je Omerzuju stolček, na katerem sedi že več kot 30 let, zamajala disciplinska tožilka Marjeta Švab Širok, ko je proti njemu sprožila disciplinski postopek. Zaradi tega je septembra 2018 pristal v suspenzu, ker pa disciplinski senat v njegovem ravnanju ni videl nič spornega, se je Omerzu osem mesecev kasneje smel vrniti v službo in zaradi neupravičenega suspenza prejel 20 tisoč evrov odškodnine.

Direktorica ga je postavila na laž

Junija lani se je v kazenskem postopku zaradi zalezovanja posumilo, da je bil Omerzu pripravljen tudi na podkupovanje. V službo je namreč vzel hčer Metke L., ki ga je na sojenju razbremenila, in to dva dni po tem, ko je pričala v njegov prid. Nekoč je bila najtesnejša prijateljica oškodovanke, zaupali sta si dobesedno vse, si izmenjali ključe stanovanja, ko pa je oškodovanka sodnika prijavila, jo je Metka L. obiskala in prepričevala, naj odstopi od pregona. Kasneje je sodišču poslala dva dopisa in se postavila na stran obdolženega, enako na sojenju. Ko ga je sodnica Krajnčeva soočila s podatkom, da je na delovnem sodišču zaposlena hči Metke L., je Omerzu vztrajal, da s to zaposlitvijo ni imel nič, da sploh ne ve, kdo je kandidiral za službo strojepiske, in da v razpisnem postopku ni sodeloval, ampak da je o vsem odločala izključno direktorica sodišča Darja Žavcer Roetlisberger. Sodnica Karmen Krajnc mu ni verjela, zato se je odločila zaslišati direktorico in septembra lani se je izkazalo, da je bila resnica povsem nasprotna. Direktorica sodišča je svojega šefa postavila na laž. Pričala je, da je Omerzu postavil razpisne pogoje, izbral kandidatke, jih testiral v veščini strojepisja, jim sam narekoval besedilo med preizkusom tipkanja in s tremi kandidatkami opravil tudi razgovor. "Predsednik mi je pisno odredil, da moram pripraviti pogodbo o zaposlitvi," je povedala direktorica, ki je o zaposlitvi hčere razbremenilne priče spisala tudi uradni zaznamek. Na sodišče je tako prinesla fotokopijo dokumenta skupaj s pritrjenim listkom, ki ga je ročno napisal Omerzu in pripisal telefonsko številko kandidatke, s katero naj se podpiše pogodba o zaposlitvi.

Prvi sodnik v državi predlagal preklic razpisa

Dva tedna kasneje je bil Stanko Omerzu obsojen zaradi zalezovanja. Pričanje Žavcer Roetlisbergerjeve ni bilo ključno za to obsodbo, je pa sodni svet vzpodbudilo k temu, da so ravnanje predsednika delovnega sodišča znova vzeli pod drobnogled in zaradi sporne zaposlitve Omerzuja razrešili z mesta predsednika sodišča. In sicer zato, ker je kršil kodeks sodniške etike in zakon o sodniški službi, ki v 37. členu določa, da se mora sodnik vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti. Razrešitev še ni pravnomočna, saj jo Omerzu izpodbija s tožbo v upravnem postopku. Ali bo pred 3. septembrom, ko se namerava upokojiti, je težko napovedati, je pa čas, ko je še predsednik sodišča, Omerzu očitno izkoristil za maščevanje direktorici Žavcer Roetlisbergerjevi, ker na sodišču ni lagala zanj. Direktorski mandat se ji izteče šele 15. decembra letos, Omerzu pa je z razpisom za novega direktorja pohitel. Objavil ga je v začetku julija. "Direktorja sodišča imenuje predsednik sodišča. Vrhovno sodišče oziroma predsednik vrhovnega sodišča pri tem nima pristojnosti," so nam ob našem poizvedovanju, kdo bo izbiral direktorja mariborskega delovnega sodišča, pojasnili na vrhovnem sodišču in dodali, da se predsedniku vrhovnega sodišča Florjančiču ne zdi primerno, da Omerzu tik pred svojo napovedano upokojitvijo razpisuje delovno mesto direktorja sodišča, zato mu je pred nekaj dnevi to tudi napisal in mu predlagal, da razpis prekliče.