Prevajalsko delo zahteva marsikaj, ob veščinah in znanjih pa predvsem veliko časa, sposobnost koncentracije in "zicledra", kot temu rečemo v tem delu Slovenije. Za popolne profesionalce mora biti tak čas vse leto, vsak dan. Vseeno pa tudi ali zlasti profesionalci kakšen prevod kdaj opravijo v nevsakdanjem okolju, v posebej izvzetem času in prostoru. To jim omogočajo prevajalske rezidence.
Dolgo so lahko v rezidencah ustvarjali prevajalci v slovenščino. Veliko odličnih prevodov iz francoščine je nastalo v prevajalskem središču v Arlesu na primer. Prevajalcem iz različnih jezikov je omogočil zatočišče tudi prevajalski center na Rodosu. Ob splošnih oziroma jezikovno specifičnih prevajalskih rezidencah, ki prevajalcem zagotavljajo samo možnost individualnega posvečenega dela, in po želji družbo prevajalskih kolegov, obstajajo, po navadi okolju izvirnega jezika, še prevajalske delavnice. Te združijo prevajalce okoli posameznik jezikov, literarnih del ali posameznih literarnih avtorjev. Takšne delavnice si privoščijo velike literarne in družbene avtoritete, svojo je imel na primer nemški nobelovec Günter Grass. Izbrani prevajalci so imeli na voljo podporo strokovnjakov za Grassa in za nemščino, in seveda izkušnje kolegov prevajalcev, včasih pa tudi dostop do avtorja osebno.
Prevajalec, ki je dal ime nagradi in kabinetu
V Sloveniji se je oboje, prevajalske rezidence in delavnice oziroma seminarji za prevajalce iz slovenskega jezika, razvilo v zadnjem obdobju.
Prav to poletje so odprli drugo prevajalsko rezidenco, Sovretov kabinet na Krasu. Rezidenca v Volčjem Gradu je nova lokacija rezidenčnega programa Društva slovenskih književnih prevajalcev (DSKP), vzpostavili so jo v sodelovanju z občino Komen. Rezidenca se pridružuje prvi na Dolu pri Hrastniku. Sovretov kabinet in rezidenčni program za prevajalce je leta 2020 ustanovil DSKP v sodelovanju z Občino Hrastnik. Rezidenca stoji v centru Dola pri Hrastniku. Gre za prenovljeno zgradbo Kulturnega doma Dol, ki je bila zgrajena leta 1850 in predstavlja kulturno stičišče kraja. Zakaj tam? Nomen est omen, v Šavni Peči pri Hrastniku se je rodil Anton Sovre, tisti Sovre, ki velja za največjega slovenskega prevajalca antičnih grških del in ki je dal ime tudi najvišjemu slovenskemu priznanju za književne prevajalce, nagradi, ki jo za najboljši prevod od leta 1964 podeljuje DSKP.
Rezidenca v Volčjem Gradu, na domačiji pri Kovačevih, že gosti prvo prevajalko, Lucio Gajo Scuteri, do konca poletja bosta v rezidenci prevajala še Michael Biggins in Giorgia Maurovich. Takoj ob odprtju so imeli delavnico literarnega prevajanja za prevajalce iz slovenskega v italijanski jezik in obratno, imenovano SateLIT, namenjeno študentom in študentkam slovenistike in italijanistike ter vsem, ki že prevajajo in so želeli izpopolniti svoje znanje. Idejna vodja SateLIT-a je je urednica Založništva tržaškega tiska Martina Kafol.
Mentorica za prevajanje v italijanski jezik je bila priznana prevajalka in tolmačka dr. Lucia Gaja Scuteri, mentorica za prevajanje v slovenščino pa ena najvidnejših slovenskih in evropskih prevodoslovk prof. dr. Martina Ožbot z Oddelka za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med gostujočimi predavateljicami sta bili še prevajalka in strokovnjakinja za poučevanje italijanščine kot tuji jezik Marina Sbrizzai (Univerzo v Vidmu) ter književna prevajalka, literarna kritičarka in predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev Tanja Petrič.
Že 15. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti
Tanja Petrič je tudi gonilna sila seminarja za prevajalce iz slovenščine. DSKP je napovedal že petnajsti seminar, in sicer med 18. in 21. avgustom v Mariboru in Ljubljani. "Od leta 2010 je seminar združil več kot 100 prevajalcev in prevajalk slovenske književnosti iz več kot 25 držav oziroma jezikovnih okolij. Na seminarju je doslej sodelovalo 14 mentorjev in mentoric, izbranih je bilo več kot 40 slovenskih avtorjev in avtoric, vključeval pa je več kot 80 strokovnih sodelavcev in sodelavk – od predavateljev_ic, moderatorjev_k, založnikov_ic in drugih strokovnjakov_inj s področja slovenske književnosti in kulture," so sporočili iz DSKP.
Seminarja se bo letos udeležilo 12 prevajalk in prevajalcev iz 11 držav, in sicer: Barbora Almáši (Slovaška), Petra Amalia Bachmann (Hrvaška/Nemčija), Miloš Biedrzycki (Poljska), Marieke Haenebalcke (Belgija), David Heredero Zorzo (Slovenija/Španija), Jelena Ivanišević (Srbija), Petra Janků (Češka), Aleš Kozár (Češka), Sergiu Lozinschi (Romunija), Dimana Miteva (Bolgarija), Mathias Rambaud (Francija) in Julija Stankevič (Ukrajina).
Cilj seminarja so povečanje števila knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev in spodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.
Katera tri dela bodo prevajali
Na prevajalskih delavnicah se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij, Anje Naglič, dr. Đurđe Strsoglavec in dr. Simona Zupana, ukvarjali z izbranimi odlomki iz romanov O vinu, kozah in drugih prevarah Borisa Kolarja (Goga, 2023) in In če vsi pozabijo Selme Skenderović (Cankarjeva založba, 2024) ter esejev Živalsko mesto Mance G. Renko (No!Press, 2024).
Ob delavnicah in spremljevalnem programu bodo seminaristi_ke prisluhnili predavanjema Aleksandre Gačić (O sodobni priseljenski književnosti v Sloveniji) in dr. Aljoše Harlamova (Najnovejši trendi v slovenski književnosti). O tem, kako prevajalci prispevajo k širjenju prevodov, bodo spregovorili Liza Linde, Aleš Kozár in Iztok Ilc, Seminaristom se bodo predstavile tudi slovenske založbe s svojimi najnovejšimi programi slovenske književnosti. V Ljubljani in v Mariboru bodo tudi javni pogovori z izbranimi avtorjem in avtoricama.
