Pretekli petek so na Glavnem odru 41. Slovenskega knjižnega sejma razglasili prejemnici literarne nagrade mira 2025. Med petimi nominirankami sta jo po izboru strokovne žirije prejeli Tanja Petrič in Marija Švajncer. Nominirane so bile še Ivana Kampuš, Petra Kolmančič in Katja Zakrajšek.
Nagrajenki je razglasila predsednica žirije za nagrado mira Helena Kraljič, žirijo pa so sestavljali še Mateja Seliškar Kenda, Marjan Pungartnik, Aleš Učakar in lanska mirina nagrajenka Evelina Umek. Žirija se je soglasno odločila, da bo letos nagradila dve nominiranki. Ob denarni nagradi - bistveno je, da se znesek, 2000 evrov, ni prepolovil, temveč je oziroma bo vsaka prejela celotno predvideno vsoto - prejeli še vsaka svoje likovno delo, ki ju je prispeval pesnik in likovni ustvarjalec Stojan Špegel.
Z delovno etiko in zagovorništvom za pravične pogoje dela
Tanja Petrič, prevajalka iz nemščine, literarna kritičarka, urednica in raziskovalka, že skoraj dve desetletji pomembno soustvarja slovenski literarni prostor. S svojim delom utemeljuje literarno ustvarjanje kot prostor poglobljenega premisleka, kulturnega dialoga ter etične občutljivosti. Na križiščih, ki jih spreminja v stičišča, se udejstvuje kot programska vodja festivalov, mentorica mednarodnih prevajalskih delavnic, raziskovalka, literarna producentka in pobudnica strokovnih kampanj. Kot predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev z delovno etiko in zagovorništvom za pravične pogoje dela krepi pomen in prepoznavnost stroke. Izrednega pomena za prihodnost prevajalskega področja na Slovenskem je tudi njeno aktivno spremljanje dogajanja na področju umetne inteligence in avtorskih pravic ter vodenje nedavne
kampanje osveščanja o jezikovnih poklicih. S svojim vizionarskim delom, občutkom za skupnost in neomajno zavezanostjo vrhunski literarni umetnosti Tanja Petrič v polnosti uresničuje vrednote nagrade mira – osebno pokončnost, odgovornost in ustvarjalno odprtost," piše v obrazložitvi žirije.
Iskalka pristnosti in globine odnosov v begajočem svetu
"Filozofinja, pisateljica in pesnica Marija Švajncer je avtorica devetih filozofskih knjig, dveh monografij s področja literarne zgodovine, osmih pesniških zbirk, treh romanov za odrasle, treh mladinskih romanov, uglasbenih pesmic in uprizorjenih lutkovnih iger. Kot ustvarjalka na vseh področjih zna prikazati človekovo hladnost in slabost, vendar istočasno spretno išče tudi lepoto dobrega. Sporočilo o samosti, molku, praznini in iskanju bližine izraža na prefinjen način. V literaturi združuje bogat uvid v življenje in s posebno pozornostjo slika freske ljudi, ki v današnjem begajočem svetu iščejo pristnost in globino odnosov. V ospredje postavlja ženske like. Tankočutnost je močan izraz v njenem opusu, vendar se vanj nenehno tihotapi tudi kritičen pogled. Pri tem še posebej pridejo do izraza eksistencialne pesmi, ki prikazujejo človekovo hladnost in slabost. Z osebnostno držo, ki odpira prostor za druge, in s pokončno strokovnostjo literarne kritičarke spodbuja izražanja in osebnostne integritete žensk," je zapisala žirija.
Namen nagrade je izpostavljaje dosežkov in drže žensk
Nagrada mira je bila ustanovljena leta 2013 in se podeljuje vsako leto. Namen nagrade je opozarjanje na dosežke žensk, na diskriminatorno prakso podeljevanja nagrad, spodbujanje literarnih ustvarjalk, izpostavljanje njihovega dela in drže in pomoč pri njihovi večji prepoznavnost znotraj stroke in v javnosti.
Ustvarjalki, obe po rodu Mariborčanki, četudi Tanja Petrič živi in dela v Ljubljani, smo vprašali, kaj jima pomeni nagrada, poimenovana po Miri Mihelič, nekdanji predsednici Slovenskega centra PEN, prvi ženski na tem položaju, ki je pripeljala v Slovenijo eminentne literarne osebnosti, slovenski PEN pa v svet, ob tem pa ustvarila pomemben literarni in prevodni opus.
Tudi pomoč pri prekarnem prostovoljenju
Tanja Petrič pravi: "Nagrada mira daje vidnost predvsem delu, ki ga opravljam – književnemu prevajanju, kritiškemu pisanju in zagovorništvu na področju jezikovnih poklicev, ki se soočajo z vedno večjo prekarizacijo, izgubljanjem strokovnega kadra, slabo javno podobo, sistemsko nezaščitenostjo, v zadnjem času pa tudi z izzivi, ki jih prinaša nekritična raba orodij umetne inteligence. Z miro sem nenazadnje dobila glas, da spregovorim tudi o feminizaciji poklica, kar je dvorezen meč in le navidezno popravlja statistike iz preteklosti. Pogosto pa kljub visoki izobrazbi in usposobljenosti strokovnjakinj pomeni padec družbenega statusa neke panoge, slabše plačilo in poslabšanje delovnih pogojev, kot ugotavljajo sicer že mnoge študije, a se o tem v javnosti še vedno premalo govori.
Jezik je tako samoumeven, da gre mnogokrat za povsem nevidna in krhka bojišča, na katerih 'zmage' niso nikoli dokončne. Svoje poslanstvo kot jezikovna profesionalka in kot predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev vidim tudi v osveščanju in spodbujanju razvoja jezikovnih kompetenc v slovenščini - tako skozi kakovostne prevode, kritiška, esejistična in publicistična besedila, ki jih sama ustvarjam, kot tudi skozi mentorsko in producentsko delo. Sleposledilsko prevzemanje angleščine se je že do te mere infiltriralo v vsakdanji govor, da ljudje več ne opazijo kalkov, kot sta 'naslavljati', 'na koncu dneva' in podobno. Slovenščina ne potrebuje zunanjega okupatorja, z jezika nam spolzi tako rekoč neposredno pred očmi.
Vesela in hvaležna pa sem tudi za finančni del nagrade. Kot prekarka s statusom samostojne delavke v kulturi, ki že mnoga leta na področju 'jezikovnega aktivizma' večinoma prostovoljnim, se finančno gibljem po robu. To pa odpira še eno moje bojno polje – zavzemanje za stabilno in trajno sistemsko podporo nevladnim organizacijam v javnem interesu, kot so denimo stanovska društva, ki opravljajo pomembno vlogo in izvajajo dejavnosti za ohranitev in razvoj določenih poklicev."
"Kaj mi mar starizem, ideje se kar kopičijo"
Marija Švajncer pa je v izjavi za Večer izpostavila naslednje: "Nagrada mira mi veliko pomeni. Hvaležna sem, da je poleg Tanje Petrič prišla v moje roke. Tudi jaz skušam delovati v duhu Ženskega odbora Mira pri Slovenskem društvu PEN in si prizadevati za enakopravnost in enakovrednost spolov. Tako kot za Odbor je zame z vseh vidikov pomemben humanizem, se pravi uveljavljanje etičnih vrednot, kakršne so strpnost, solidarnost, spoštovanje različnosti in drugačnosti, poštenost, solidarnost in človekove pravice, zlasti pa je odločilnega pomena svoboda. Ker sem že upokojena, imam svobode dovolj in tako lahko potujem po različni literarnih pokrajinah: po filozofsko iščem resnico, se predajam verzom, ki se od nekod prikradejo, pišem romane in paberkujem o takšni ali drugačni ljubezni, napišem kakšno lutkovno igro ali pesmice za otroke.
Časi so z vseh vidikov hudo resni, v svetu je veliko napetosti in nesoglasij, sovražnega govora, populizma in zla v vseh mogočih oblikah, tudi domači odnosi niso ravno idilični, zato sem zadnja romana načrtno napisala hudomušno in humoristično. Hudih stvari je že preveč. V mladinskem romanu Jaz, krava Rička ima kravja dama kar precej težav, znajde se celo v blatu, toda premeteno zna razrešiti nezavidljiv položaj, v romanu Ljubezen z robotom pa futuristično slikam našo prihodnost, takšno, kakršna bo, če se ne bomo prav nič spametovali. Narava je uničena, med seboj se spopadajo tri velesile, nenehno divjajo vojne, kraljuje moderna tehnologija, v naši podalpski kokoški pa je uradni jezik angleščina. Robot, s katerim se mladenka gre ljubezen, se ne razlikuje veliko od običajnega moškega, zato je ljubezen z njim nadvse vznemirljiva in pikantna.
Nagrada mira je zame torej spodbuda, da bom še pisala. Veliko imam povedati. Kaj mi mar starizem, ideje se kar kopičijo. Prijetno pa sem presenečena, da se mi je s čestitkami oglasilo toliko ljudi iz preteklosti in sedanjosti ter mi izreklo veliko spodbudnih besed. Torej eno samo veselje."
