Vprašanje bralca - odgovor strokovnjaka: kako pravilno izdelamo kompostni kup?

Vprašanje:

Šele letos smo si uredili vrt, zato še nimamo veliko izkušenj z vrtnarjenjem. Vemo, da je smiselno narediti kompostni kup za biološke odpadke in obrez, pa nismo prepričani, kako je treba to narediti. Kako preprečimo, da bi se kompostni kup v poletni vročini pregrel in zagorel? Je bolj pomembno, kaj nalagamo ali kako nalagamo? Kaj pa naredimo s kupom čez zimo? Ga shranimo ali zavržemo in spomladi začnemo na novo? Če ga shranimo, kako to naredimo, da bo pomladi kakovosten?

Saška, Mozirje

Odgovor:

Kompostni kup naj bo vedno v senci. Najlažje ga je postaviti med večja drevesa, seveda malo stran. Ob iztekanju tekočin iz kompostnega kupa drevesa dobijo hranila. A vseeno naj bo kup odmaknjen od debla, da ne pride do ožigov. Med poletnim časom kompostni kup redno zalivamo, ko ni dežja. Tako vnesemo vanj vlago in znižamo temperaturo.

Za uspešno domače kompostiranje potrebujemo kup v velikosti vsaj 1 m³. V tolikšnem volumnu se dogajajo procesi aerobnega kompostiranja. To je kompostiranje s kisikom (aerobno) in mikroorganizmi, ki se prehranjujejo z organsko maso v kompostnem kupu. Pri tem se razmnožujejo in hranijo in ustvarijo precej visoke temperature (do 70 °C) za kratek čas in le v središču kupa. Ta se nato ohladi. Ko se to zgodi, ga premečemo in proces z visoko temperaturo se ponovi. A velika večina ljudi na domačem vrtu ne premetava komposta in pride do močnega segrevanja le enkrat, ko sestavimo velik kompostni kup. Do dobrega komposta nam pomagajo tudi deževniki, ki pridejo iz zemlje, kočiči in druge živali. Poleg bakterij, alg, gliv in drugih mikroorganizmov.

Poleg tega, kaj nalagamo na kup, je pomembno tudi, kako nalagamo. Vedno kombiniramo zeleni material (neokuženi ostanki zelenjave, sadja, travni odkos …) ter rjavi material (veje, odrez pri obrezovanju dreves in grmov, slama, celulozni nepotiskan karton …), pa tudi živalski gnoj (kokošji, zajčji, drobnica, goveji …). Najboljše bo materiale zmešati in ustvarjati kup. A večina nalaga po plasteh. Rjavi del je zelo pomemben, ker z njim ustvarimo pore v kompostu, kjer se zadržujeta zrak in voda. Preveč zelenega materiala "zaduši" kompost in povzroči gnitje. To prepoznamo po neprijetnem vonju (lahko po gnilih jajcih). Potrebno bo premetati kompost in dodati rjavi material. Ko dodajamo veje, jih lahko zmulčimo in se bodo lepo skompostirale. Drugače delujejo kot struktura komposta. Na njih hitro opazimo bele "plesni" in številni vrtnarji se prestrašijo. A to je normalen proces, saj le glive (plesni) lahko predelajo celulozo in lignin v lesu. Ne bodo škodovale kompostu ali našim vrtninam.

V idealnem primeru na začetku pomladi sestavimo velik kompostni kup, ki ga skompostiramo do jeseni. Kompost na domači vrt dodajmo izključno jeseni in ne spomladi. Dodamo ga v toplem delu jeseni. Vdelamo ga v zgornjo plast zemlje. S tem nahranimo mikroorganizme v zemlji, ki ga predelajo do konca in gradijo humus. Ker kompost vsebuje veliko organske mase in hranil, ga dodajamo na tri leta. Enostavno sledimo triletnemu kolobarju in pognojimo tisto poljino (1/3 vrta), kjer bodo naslednje leto plodovke, kapusnice. Spomladi ne uporabljamo komposta, ker ga le redki pred uporabo presejejo. Tako zima uniči številna jajčeca. Ob pomladanski uporabi se hitro srečamo z razmnoženimi strunami, ogrci in bramorji.

Če pa nam je ostal kompost ali ga nismo uporabili, ga pred zimo dobro zastremo z debelo plastjo slame ali druge zastirke. Vedno je nekaj izgub z izcejanjem tekočin, a dobra osnova ostane. Spomladi mu dodamo nov rjavi in zeleni kompostni material in nadaljujemo kompostiranje do jeseni. Vedno si je dobro pustiti del komposta za naslednjo sezono, saj z njim nacepimo (z mikroorganizmi) nov kompostni kup.