Po seji vlade, ki je danes potekala v prostorih Univerze v Mariboru, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel na kratko predstavila dva nova zdravstvena zakona, ki so ju na vladi obravnavali in bosta zdaj romala v presojo še na ekonomsko-socialni svet.
Prvi je zakon o zdravstveni negi in babištvu, ki sistemsko ureja področje zdravstvene in babiške nege, ki zakonsko še ni urejeno. Ministrica je dejala, da se zavedajo težav z negovalnim kadrom, zato zakon določa boljšo karierno pot tega kadra, s čimer predvidevajo, da bodo v poklic privabili več ljudi. Točko o tem zakonu so sicer prekinili in ga najprej pred potrditvijo na vladi poslali še na ekonomsko-socialni svet. "Zavedamo se, kakšne so težave z negovalnim kadrom. Zakon prinaša številne rešitve - da recimo zagotovi boljšo karierno pot in specializacije. Vendar dokler vlada zakona ne potrdi, ga ne bi želela še komentirati," je povedala.
Preprečevanje zlorab bolniških staležev
Drugi zakon, ki pa so ga tudi potrdili in pravtako poslali ekonomsko-socialnemu svetu, je zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. V njem so se posvetili reševanju težave absentizma, stroški katerega se v zadnjih letih v Sloveniji povečujejo - kot je opozorila ministrica, smo med prvimi v Evropi po obsegu odsotnosti zaradi bolezni med zaposlenimi. "Absentizem je v Sloveniji velika težava, ki zahteva tudi veliko finančnih sredstev. Iz leta v leto se ti stroški tako večajo tudi za zdravstveno blagajno, kar pa manjša razpoložljiva sredstva za izvajanje zdravstvenih storitev," je poudarila.
Z zakonom želijo predvsem preprečiti zlorabe bolniškega staleža. Zakonsko bodo uredili tako imenovan laični nadzor. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ima sicer že zaposlene laične nadzornike, zakon pa predvideva še uvedbo glob in možnost odvzema nadomestila v času bolniške odsotnosti v primeru kršitev oziroma zlorabe bolniškega staleža. Zakon določa tudi omejitve gibanja, ki ga bo za osebo v bolniškem staležu določil zdravnik - v primeru kršitve tega režima gibanja bo pravtako možnost sankcije ali odvzema nadomestila plače zaradi bolezni. Zakon pa prepoveduje tudi opravljanje pridobitne dejavnosti v času bolniškega staleža.
65 milijonov za izgube
Interventni zakon predvideva tudi finančne injekcije za bolnišnice, ki poslujejo z izgubo oziroma presežkom odhodkov nad prihodki. "Izgube so nastale zaradi dolgoletnega neustreznega vrednotenja bolnišničnih obravnav. S 1.1. 2025 smo sicer uvedli nov sistem skupine primerljivih primerov (SPP) oziroma uteži za posamezne obravnave, ampak že prej več let sistem ni bil urejen in plačilo obravnav ni odražalo dejanskih stroškov. S tem bodo lahko bolnišnice poravnale neplačane obveznosti oziroma posojila, ki so jih nekatere bolnišnice najemale iz zakladnice," je pojasnila. Prepričana je, da bodo s tem zagotovili "stabilnejše poslovanje javnih zdravstvenih zavodov in hkrati ohranili ustrezno dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev in kakovost teh storitev."
Predvidenih je okoli 65 milijonov evrov za vse bolnišnice, kako se bodo razdelili, še ni znano. Niso pa v zakon vključili ureditve financiranja tako imenovanega terciarja, to so najdražje in najzahtevnejše storitve, ki jih izvajajo le v univerzitetnih kliničnih centrih (Maribor in Ljubljana) - zaradi česar obe instituciji že leta opozarjata, da sta podfinancirani. Ministrica je povedala, da tega niso vključili, ker je to financiranje ocenjeno le pavšalno, zato so dali na OECD izdelati študijo o tem, kolikšne so dejansko te vrednosti in kako je to urejeno v drugih evropskih državah. Prvi osnutek študije so dobili v pregled prav v teh dneh, zdaj se morajo o tem še usklajevati o primernih rešitvah, zato ni pričakovati, da bi to področje uredili še letos, je povedala.
Tisoč evrov za vsakega specializanta urgentne medicine
V zakonu so predvideli tudi spodbude za diplomante medicine, ki se bodo v prihodnje odločili za specializacijo iz urgentne medicine. Vsak specializant naj bi prejel ob plači še tisoč evrov bruto dodatka. Kot je znano specialistov urgentne medicine po vsej državi kronično primanjkuje, mladi pa se na to specializacijo ne prijavljajo, na jesenskem razpisu je bil prijavljen le en kandidat. Med tem urgentni centri pokajo po šivih in je naval bolnikov nanje vse večji. Valentina Prevolnik Rupel je povedala, da so se pri spodbudah za specializante urgentne medicine zgledovali po podobnem ukrepu za specializante družinske medicine, ki ga izvajajo zadnji dve leti in že prinaša učinke - mesta za specializacijo iz družinske medicine so bila letos vsa zasedena, je povedala.
Zakon podaljšuje še nekatere ukrepe iz preteklosti, ki so bili le začasni, med drugim prenos nekaterih kompetenc iz osebnega zdravnika na medicinske sestre in enotna stopnja zahtevanega znanja slovenščine za tuje delavce. Pravtako pa dopušča nove možnosti za sklepanje pogodb javnih zavodov z zasebniki - in sicer za zobotehnike, ortotike, protetike, optike in optometrste.
