(FOTO) Mariborski gostinci v iskanju kadra: Službo bi lahko dobili včeraj, a razmere se slabšajo tudi v Avstriji

Ste želeli v Mariboru v nedeljo na kosilo v restavracijo, pa ste težko našli odprt lokal? Ste morali na naročeno pijačo ali hrano počakati nekoliko dlje? Oboje je posledica trenutnih kadrovskih razmer v gostinstvu, ki jih mariborski gostinci za zdaj še uspešno rešujejo, a dolgo jih ne bodo več mogli. Kadra primanjkuje in težko dobijo osebje. Če pa kavo podražijo za deset centov, sledijo očitkiNa problem med drugim opozarja Devana Blakaj, lastnica bistroja Nana na Glavnem trgu. Ni edina, ki že nekaj časa neuspešno išče sodelavce, čeprav od začetka poslovanja sodeluje tako s srednjo kot z višjo šolo za gostinstvo in turizem, pa tudi z zavodom za zaposlovanje in Zavodom za novodobno izobraževanje. Preko slednjega večkrat na leto za nekaj mesecev pridobi študente gostinstva iz tujine, ki so na izmenjavi v Mariboru. Sicer pa študentsko delo pri njih lahko opravljajo študenti katerekoli smeri, če so le pripravljeni delati.Kadra žal ni in ga v prihodnje tudi ne bo, pravi Blakajeva, ki ugotavlja, da primerno izšolani gostinci, če so količkaj ambiciozni, prej ali slej poiščejo zaposlitev v tujini, kjer imajo zagotovljeno večjo ekonomsko varnost. Višji standard v tujini omogoča tudi višje cene storitev, zato lahko delodajalci ponudijo višjo plačo. Če pri nas za deset centov zvišamo ceno kave, ker se je podražila surovina, pa smo deležni očitkov, pojasnjuje sogovornica. Rešitev vidi v zvišanju plač v gostinstvu, le tako bo primerno usposobljen kader namreč pripravljen prenašati zahteve delovnih mest v panogi. Delo je stresno, delovni čas neurejen, gostje pa so vedno bolj razgledani in zahtevni. Vendar jih večina za to ni pripravljena plačati več, ne vidijo, da se nekdo trudi za njih, in tega ne cenijo dovolj, opozarja Blakajeva. Ne želi si, da bi morali delovno silo uvažati iz tujine, saj bi se hitro pojavile težave zaradi jezika.Več razpisanih mest kot prijavljenih dijakovNa Srednji šoli za gostinstvo in turizem imajo več razpisanih mest kot prijavljenih dijakov. Njihovi dijaki se z delom v gostinstvu srečajo v okviru obvezne prakse, če so na praksi zadovoljni, pa se lahko z delodajalcem dogovorijo tudi za službo po končanem šolanju. Ravnatelj Dušan Erjavec pravi, da si dijaki iz triletnih programov kuhar in natakar ter iz programa gastronomski tehnik večinoma poiščejo zaposlitev v gostinstvu, dijaki štiriletnega programa gastronomsko-turistični tehnik pa se pogosto odločajo za nadaljevanje študija na drugi smeri.Dijaki si premislijo zaradi težkih delovnih razmer in slabega plačila, a pričakujem, da se bo to že v nekaj letih spremenilo. Pomanjkanje kadra bo gostince prisililo k povišanju plač in poklic bo znova bolj zanimiv, pravi Dušan Erjavec.Vrata so jim povsod odprtaTisti gostinsko-turistični tehniki, ki želijo nadaljevati študij v tej smeri, se v Mariboru vpišejo v Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem. Med študenti je takih približno 40 odstotkov, 60 odstotkov jih prihaja z drugih srednjih šol, ob gimnazijah tudi z zdravstvene, kozmetične, šole za oblikovanje in podobnih, pravi direktorica dr. Tanja Angleitner Sagadin. Letošnji nekoliko manjši vpis je po njenem mnenju posledica dveh vzrokov: generacija 2002, ki je letos začela študij, je bila številčno majhna, v marcu, ko se bodoči študentje prijavljajo na študij, pa smo bili sredi lockdowna in perspektive v gostinstvu so bile slabe.Se pa tudi ona strinja, da trenutno povpraševanje po gostinskih kadrih v Mariboru precej presega ponudbo: Naši študentje bi lahko dobili službo že včeraj, ne šele jutri. In kje jo najdejo? Veliko njihovih študentov prihaja iz družin, ki se ukvarjajo z gostinsko ali turistično dejavnostjo, zato imajo zaposlitev zajamčeno v družinskem podjetju, pojasnjuje Angleitnerjeva. Kakih deset odstotkov jih gre v tujino, kjer lahko že med študijem v okviru programa mobilnosti Erasmus navežejo stike z delodajalci. Delati si želijo tudi v restavracijah z Michelinovo zvezdico ali hotelih na Obali in povsod so jim vrata odprta, sklene sogovornica.Veliko je odvisno od odnosov v kolektivuDelovne razmere v gostinstvu, ki že prej niso bile rožnate, so se zaostrile v času pandemije, ko se je promet za nekaj časa popolnoma ustavil. Negotova prihodnost je marsikaterega natakarja ali kuharja spodbudila, da je našel zaposlitev v drugi, bolj varni panogi. Dosti je odvisno od velikosti podjetja in odnosov v kolektivu, na katere lahko v veliki meri vpliva obnašanje lastnika, meni Alen Breber, natakar v mariborski restavraciji Ancora. Manjšim je šlo med epidemijo težje, toda tudi močni gostinci se niso vedno odločili pravilno, pravi Breber in dodaja, da je tudi od posameznika odvisno, kako naporna se mu zdi služba v gostinstvu.Dejstvo je, da so delovne razmere večinoma enake tudi onkraj meje, vendar so zaposleni tam pač bolje plačani. Povprečne plače v gostinstvu so tudi za sto odstotkov višje kot v Mariboru, čeprav zadnja leta stagnirajo, iz lastnih izkušenj pove turistična tehnica Manuela Jambrović, receptorka v enem od garni hotelov v avstrijskem Deutschlandsbergu. Že pet let je zaposlena onkraj meje, med epidemijo je celo zamenjala službo. Občutek imam, da poklici v gostinstvu in turizmu v Avstriji izgubljajo ugled, čeprav je to mogoče posledica tega, da sem tujka, priznava sogovornica.Ta kruh je trdo prisluženŽe sedem let je v piceriji v avstrijskem Strassu zaposlen tudi Bojan Mendek iz Jakobskega Dola, ki je pred tem delal v Mariboru kot picopek, natakar, tudi vodja obrata. Ker je razdalja do Maribora in Strassa enaka, v obe smeri imam 20 kilometrov, sem se odločil poskusiti srečo v tujini. Plača je bila tukaj, ko sem prišel, dosti višja kot pri nas. Tudi odnos do zaposlenih je bil boljši, bolj spoštljiv. Ko sem se izkazal z delom in rezultati, so mi pustili proste roke in pripomogel sem k povečanju prodaje pic, razlaga Mendek. Toda razmere se tudi tam slabšajo, deloma zaradi upada poslovanja med epidemijo, deloma zaradi vedno večjega števila tujih delavcev, ki so pripravljeni delati za nižje plačilo kot Avstrijci.Lastniki v obmejnem pasu so to izkoristili in zato so zdaj plače tukaj slabše, ponekod celo nižje kot pri nas, višje so samo še v velikih mestih in v notranjosti Avstrije, pravi sogovornik. Skrbi ga, da se mladi ne bodo več odločali za poklice v gostinstvu, čeprav zna biti delo z ljudmi tudi prijetno. Ta kruh je trdo prislužen: delovni čas je neurejen, dela se ob praznikih in vikendih, pogosto pozno v noč, ni pravega odmora za malico, nekateri gostje znajo biti zoprni, še posebno v teh časih. Vse to vpliva tudi na zdravje in odnose v družini, na motivacijo za naprej, opozarja Bojan Mendek. Pomanjkanje kadra bo gostince prisililo k povišanju plač in poklic bo znova bolj zanimiv

(FOTO) Mariborski gostinci v iskanju kadra: Službo bi lahko dobili včeraj, a razmere se slabšajo tudi v Avstriji

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano