Pred leti se je Sebastijan Halič odločil za nakup bobna, ki pa iz Kitajske nikoli ni prispel. Denar je dobil povrnjen, želja po bobnu pa ni bila nič manjša. In se je zgodilo še eno naročilo: drugi boben je bil odposlan iz Indije. Na domači naslov je prispel šele čez dobra dva meseca, medtem pa je različnim glasbenim žanrom naklonjeni Sebastijan začel izdelovati svoj prvi boben oziroma tankdrum ali glukafon.
"Naročiti sem hotel hang iz Kitajske, izdelan s klepanjem. Hang je sodobnejši boben, kakšnih 20 let na trgu, navdušil je ves svet. Cene hangov, na katere se igra s prsti z več spretnosti in znanja, se gibljejo od 3000 evrov. Na tankdrum oziroma glukafon, kar jaz izdelujem, pa zna s palčkami igrat tako rekoč skoraj vsak, od otrok do odraslih," pojasni Halič.
Od strojnega tehnika in mehanika do bobnarja
Do danes je naredil okoli 40 bobnov, večinoma iz razrezanih in seveda izpraznjenih plinskih bomb, razteznih posod, bojlerjev ... Bobni so različnih velikosti, oblik in melodij. Kot izobražen strojni tehnik in zaposlen kot mehanik z bogatimi in raznolikimi delovnimi izkušnjami je material našel tam, kjer ga nikoli ne zmanjka, v odpadnem in odvečnem. "Za moje navdušenje nad vsebinami smetnjakov, kesonov, torej nad smetmi, gre zasluga očetu. On je vedno pogledal, ali je še kaj uporabnega ali če je mogoče še kako drugače uporabiti nekaj, kar so ljudje odvrgli. V smeteh se najde marsikaj. Nekateri od tega živijo. Spomnim se, da sva z očetom v času mojega otroštva iz kesona potegnila odvržen šivalni stroj in ga znova usposobila," pripoveduje Sebastijan Halič.
"Vse je lahko boben, lahko igraš na mizo, stol, z žlicami"
Pri delu potrebuje plazemski rezalnik, brusilko, ročno žagico, barvni sprej, majhen sekalnik. "Potrebujem pa največ živcev," poudari. Ton je odvisen od širine in dolžine zarezanega jezika. "Pri delu me žene zanimanje, kako bo inštrument na koncu zvenel. Prvega sem naredil iz mercedesove tlačne posode," razlaga med razkazovanjem že razrezanih plinskih bomb, ki jih najprej pusti starati, da se plin povsem odstrani.
Prvi boben je trebuh
Prvi boben, ki ga ljudje nenehno prenašamo s sabo, pa je trebuh, na ta način bobnanje človek vadi kadarkoli in povsod, ne da bi motili sosede. "Po trebuhu vadim največkrat na večernih sprehodih," se nasmeji in začne pripovedovati o Romih v Makedoniji. "Sproščenost, način življenja in odnos do glasbe, vse to, pri njih se glasba zgodi kot tlesk s prstom, dva začneta tolči po bobnih ali čem drugem, pristopi tretji s saksofonom in že je koncert. Njihov primarni ritem ima neverjetno moč. Ta spontanost me je prevzela pred leti, ko sem obiskal makedonski devetdnevni festival etno glasbe. Narodne noše so me tudi navdušile," se iskreno zasmeje in pove, da je med makedonskim in slovenskim ritmom velika razlika. "Bolj ko grem južno, več je ritmov. Sonce, klima, njihova prostranost so očarljivi. Boljši so tudi paradižnik, čebula in paprika," prikima.
Ob vrnitvi iz Makedonije je najprej kupil darbuko. "Za 40 evrov," doda. "Najprej sem vadil doma med kuhanjem in sesanjem, skratka vsak prost trenutek," vseskozi med govorjenjem z rokami tolče po zraku, kot da pred njim stoji nevidni boben. "Vse je lahko boben, lahko igraš na mizo, stol, z žlicami."
Milozvočnost in radost v doživljajskem parku
Prazne plinske bombe mu zdaj ljudje prinašajo kar sami. Ob orodju potrebuje še vzorčne podlage za poslikavo bobna, sprej in s tem je boben nared za igranje. Sebastijanova delavnica v Pekarni, kamor ga je povabil ustvarjat prijatelj Roman Horvat - Urko, je odprta vsakomur, ki bi želel boben imeti, nanj zaigrati ali pa preprosto doživeti njegovo nastajanje. "Krasno je, da lahko delam tukaj v Pekarni, delavnica je popolna." Sebastijanov iz bojlerja narejeni boben med skupno desetimi njegovimi kar naprej odzvanja v doživljajskem parku, kamor jih je podaril. Sicer pa ga kot glasbenika lahko slišite v različnih glasbenih in plesnih projektih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
