
Prvi dan, ko po Mariboru vozijo mestni avtobusi po spremenjenih voznih redih in na novo poimenovanih linijah, smo se odpravili na teren preverit, kako so se na novosti v javnem potniškem prometu pripravili zaposleni, šolajoči in upokojenci. Spremljali smo Majdo Medved, ki se je s Tezenske Dobrave morala zjutraj z G1 odpeljati na pregled v UKC Maribor. Doslej je lahko z linijo 1 izstopila pred UKC na Ljubljanski ulici, od koder so jo čakale tri minute hoje do bolnišnice. Sedaj, ko linija G1 vozi po Titovi cesti, pa smo avtobus zapustili na postajališču Europark - Titov most, od koder smo do cilja hodili osem minut. Nekoliko bližje bo, ko bo urejeno postajališče UKC - Titova, v bližini turbo krožišča, vendar na MOM še ne vedo, kdaj se bo to zgodilo.
Predsednik sveta mestne četrti Tezno Mitja Jenuš je zjutraj spremljal Majdo Medved, saj so na mestni četrti prejeli veliko klicev in elektronskih sporočil ljudi, ki so nezadovoljni z novo traso omenjene linije. "Naši občani Tezna bi si želeli, da bi šla linija mimo bolnice, po stari poti. Apeliramo in prosimo Marprom, da razmislijo in v bodoče to linijo popravijo, spremenijo," je izpostavil Jenuš.
Zbrali smo nekaj odzivov in komenatrjev s Facebooka Moj Maribor
Ker se z vsemi avtobusi seveda prvi dan nismo mogli peljati, smo vas v naši Facebook skupini Moj Maribor prosili, da nam zaupate svoje izkušnje s petkovo avtobusno vožnjo na delo, v šolo, k zdravniku ali po drugih opravkih. Količina komentarjev pod objavo nas ni presenetila, precej jih je bilo kratkih: "katastrofa". A nikakor niso bili vsi negativni. Med nekaj naključnimi, ki smo jih izbrali, Marjan Mavrič svojo pot komentira: "Vesoljni potop, slabše biti ne more.", Matic Ganc pa sporoča: "Odlična prenova. V mestu sem 5 minut prej, ker so glavne linije tako frekventne. Top." Bojana Šmirmaul se sprašuje, kako se iz Kamnice pripeljati do UKC ali II. gimnazije, Maša Pšunder Smodič pa je prepričana, da je samo zaradi ukinitve avtobusa št. 7 ob 6.15 kakšnih 15 ljudi moralo na pot z osebnimi avtomobili. Jerneja Cvetko si želi, da bi mestni promet ostal takšen, kot je bil doslej, Andrej Čeh pa komentira, da je bil novi vozni red narejen "na polovico" ter da bi boljše delo opravile Alexa ali Siri. Nataša Branko Čeh-Dvoršak sporoča, da so pod Pekrsko, Studenci končno dobili normalni vozni red: "Prej je avtobus vozil par krat na dan, kar je bil velik problem za tukajšnje šolarje. Sedaj vozi 3 krat vsako uro. Super." Klementina Blažič pa je razočarana, da linija G3 ne vozi do UKC, da morajo otroci v šolo zjutraj 20 minut prej, sama pa mora v službo z dvema avtobusoma. Karmen Lorber Emil Friš sporočata: "Nam sedaj G4 odgovarja. Ker prej je 17 res vozila na 1 krat na uro." Maja Vlasak opozarja, da morajo srednješolci, ko začnejo s poukom ob 7.50 iz Kamnice na avtobus ob 6.15, Karmen Kotnik pa se sprašuje, ali se je sploh kdo, zadolžen za projekt prenove, vozil z avtobusom. "Saj ni tako slabo," piše Mateja Dolenc, "saj se bomo navadili," pa Natalija Ternik. Da so v Zrkovcih še vedno brez večernih voženj ter predolgim intervalom med vožnjami, opozarja Bojana Dukaric, Samira Samardžić pa sporoča, da je z novo ureditvijo mestnega prometa zelo zadovoljna.
S Francijem Žiberno, ki je prav tako s Tezna, smo se sestali nasproti trgovskega centra City. 78-letni invalid se je pripeljal v mesto z linijo G1, za katero pravi, da bi morala odslej imenovati G1 express. "Res te pripelje v center mesta, ampak si čisto ob robu. Ni pa to pravi center, kot je to prej bil Glavni trg." Kot največjo težavo nove trase linije izpostavi dostop do Univerzitetnega kliničnega centra, saj mu tako prestopanje kot vožnja po klančinah z vozičkom predstavlja težavo. Prejšnja linija 1 mu je omogočala enostaven dostop do ambulant in terapij, ki je z novimi postajališči, ki jih ima na voljo precej otežen. "A ne govorimo samo o obisku UKC. Govorim splošno o počutju in širini, ki mi jo avtobus odpira, da lahko pridem do drugih ustanov, kot so gledališče, prireditve na Glavnem trgu, Narodni dom, univerzitetno knjižnico." S prestopanjem med različnimi avtobusi potrošiš veliko energije, zaključi Žiberna.
V šolo še gre, domov pa ne
Avtobusi v jutranjih urah so bili v smeri proti mestu večinoma polni. Peljali smo se z G2, P1 in G4. Pred II. gimnazijo Maribor smo ustavili dijakinjo Julijo Bratkovič, ki se je iz Zgornjega Dupleka v šolo sicer lahko pripeljala z avtobusom, domov pa se ne bo mogla, saj bi morala na P16 predolgo čakati, G3 pa tako daleč iz mesta več ne vozi. Morala bo uporabiti alternativo, ki jo zapelje le do Brezja. Doma so se dogovorili, da bodo zadnjih deset minut vožnje žrtvovali starši in jo prišli z avtomobilom počakati na postajo. "K sreči imam možnost, da me pridejo iskati, zato ne bo težav," je dejala dijakinja, ki bo odslej morala kombinirati javni in domači prevoz. Sama se na Marprom ni pritoževala, je pa v kraju slišala, da so spremembe marsikomu otežile prihode v službo in šolo.
Na osnovno šolo bratov Polančičev se je z Ljubljanske ulice odpravljal Inti Onišak. A petkova pot v šolo je bila nekoliko drugačna: "Prej sem hodil na sedemnajstko, ki sem jo zapustil točno pred šolo. Sedaj pa moram izstopiti na avtobusni postaji pri Cityju in iti peš do Tomšičevega drevoreda." Ogovorili smo ga med pregledovanjem voznega reda, saj so bile tudi ure odhodov njegovega avtobusa drugačne od vajenih. Na vprašanje, ali bo morda zamudil šolo, odgvoarja, da upa, da ne: "Če bom šel ob 7.42 na avtobus, bom hodil kakšnih 15 minut, tako da bom prišel ravno prav, ob osmih, da se še preoblečem za športno vzgojo." Je pa dodal, da je prepričan, da bi v primeru zamude to učitelji spregledali. "Za športno vzgojo imamo zelo prijaznega učitelja Matijo, pri katerem ni velik problemov, če zamudiš. Če nimaš športne opreme, pa."
Čez vikend ostala brez avtobusa
Alenka Zupančič, ki se z Goriške že dvajset let z avtobusi vozi v mesto, si je od prenove linij obetala veliko več. "Razočarana sem. Odslej se bom že vsaj petek sekirala, kako bom v soboto prišla na delo," je povedala v centru mesta zaposlena trgovka, ki jutri zgodaj zjutraj nima več avtobusa, zato bo morala petnajst minut do pete ure peš na delo, da bo prišla pravočasno do pol šestih v službo. Čaka jo namreč kakšne pol ure hoje. To ji sicer ne predstavlja težav, bolj je izpostavila, da jo je kar malce strah. "Hoditi po mestu ob uri, ko se nekateri vračajo iz zabav, je strašljivo," je povedala.
Voznica avtobusa, s katero smo se peljali na eni od voženj, je dejala, da je danes s seboj vzela tudi nekaj različnih voznih redov, da jih razdeli med ljudi. "Vzela sem tiste, za katere menim, da bi lahko ljudem prišli prav. Ne moremo pričakovati, da se bodo vsi starejši informirali v aplikaciji ali prek spleta." Enemu izmed potnikov, ki je čakal na napačnem postajališču, saj od danes njegova linija tukaj več ne vozi, je svetovala, da del poti nadaljuje z njo, nato pa prestopi.
Bolj prilagodljivi so upokojenci. Jadranka Horvat, ki je vstopila v Razvanju, avto sicer ima, vendar niti ne razmišlja o tem, da bi ga uporabila za vožnjo v mesto. "Da bi iskala parkirno mesto. Niti pod razno." Če avtobus zamudi, bo pač počaka na naslednjega, pravi, glede sprememb voznega reda pa pove, da bi si zaradi šolarjev in zaposlenih želela večje frekvence voženj zjutraj in zvečer nekoliko poznejše odhode, a "pustimo času čas. Bomo videli, kako se bo razvilo." S podjetja Marprom so sicer sporočili, da se bo z mestnimi avtobusi mogoče brezplačno voziti še ves konec tedna in v ponedeljek.
Vseh želja ne bodo mogli izpolniti
"Prvi rezultati so pozitivni," je po jutranji prometni konici povedal direktor podjetja Marprom, Ranko Šmigoc in dodal, da ne morejo govoriti o tem, da je vse idealno, češ da imajo kar nekaj manjših tehničnih težav, ki jih še odpravljajo. So pa pripeljali otroke v vrtce in šole, ljudi pa na delovna mesta. "Pred nami je še kar nekaj zahtevnih dni, da se spremembe uveljavijo," je dejal. Do ponedeljka bo tako še možno brezplačno testirati nove linije in se spoznavati z njimi. Na Marpromu sprejemajo dnevne pritožbe, pripombe in pozive k spremembam, vendar Šmigoc izpostavlja, da vseh želja ne bodo mogli uresničiti.
Mitja Klemenčič iz Urada za komunalo, promet in prostor mestne občine Maribor je ob enajsti uri na glavni avtobusni postaji povedal: "Ogrodje je postavljeno. Sama mreža linij, vozni redi. Večina teh je fiksnih. Spremembe, kar se še da, so uskladitve posameznih voženj, da se premaknejo za par minut." Na kritike prebivalcev Malečnika, Zrkovcev, Limbuša, da so na njih pozabili ter da avtobusi tam preredko vozijo, Klemenčič odgovarja, da so frekvence linij definirali v odloku, ki ga je mestni svet potrdil. "Mi sedaj samo izvajamo odlok." Z racionalizacijo mreže in zmanjšanjem števila prevoženih kilometrov pričakujejo zmanjšanje stroška subvencije mestnega prometa, za kar mariborska občina trenutno porabi približno 10 milijonov evrov. Koliko denarja nameravajo prihraniti, je odvisno od več dejavnikov, zato sogovornik zneska ali odstotka prihranka ni mogel napovedati.
"Ključne spremembe so bile na linijah G3, ki vozi v obe smeri in G4, ki povezuje mestno jedro s Studenci," je dejal Klemenčič in pojasnil, da so glavne linije zasnovane tako, da vozijo na 15 do 20 minut, "kar omogoča učinek mreže, ostale povezovalne linije pa vozijo vsakih 25 do 60 minut. Občina ima možnost frekvence in vozne čase prilagajati."
"Pobude, ki prihajajo, so večinoma vezane na vozne rede, ne toliko na sam potek tras. Vozne rede usklajujemo z Marpromom, kjer so delež pobud že upoštevali," tako Klemenčič, ki izpostavi, da gre večinoma za potrebe ljudi, da v zgodnjih jutranjih urah pravočasno pridejo do mestnega jedra, izobraževalnih ustanov in zaposlitvenih institucij. "To je med šesto, sedmo, osmo uro. In seveda domov. To je osnova." Opozoril je, da vse linije iz starega mostu, ki zavijajo proti Pobrežju, odslej zavijejo direktno, ter več ne delajo kroga okoli bolnišnice.
Na občini si ne želijo, da bi ljudje iz avtobusa prešli nazaj na uporabo osebnih avtomobilov. "Zato smo ločili glavne in povezovalne linije." Na glavnih, ki povezujejo vse mestne, četrti so po besedah Klemenčiča povečali frekvenco prevozov, na povezovalnih pa so vožnje prilagodili strukturi mesta oziroma poselitvi, glede na to, koliko ljudi živi tam. Napovedal je, da bodo v prihodnje spremljali uporabo in na podlagi uporabe in širitve mesta prilagajali število povezav. Z današnjim dnem so tako začeli meriti spremembe in njihove učinke, po koncu šolskega leta pa bodo te učinke pregledali in jih upoštevali za naprej.