Kontrabasist, ki igra jazz in narodnozabavno glasbo. Glasbeni nomad s sidriščem v Mariboru

Šentjurčan Janez Krevel se je z ženo, Mariborčanko, v Maribor preselil pred štirimi leti, ko sta pričakovala prvorojenca. Pred tem je živel v Celovcu, kjer je študiral. "Žena je vztrajala, da se sin rodi tukaj. Skeptičen sem bil, nisem poznal scene. Nato sem se takoj zaljubil v mesto. Paleta življenja je tukaj res na najvišjem možnem nivoju. Tako za otroke kot za odrasle. Naj omenim Narodni dom Maribor, SNG Maribor, vključuješ se lahko tudi v skupnostne projekte," razlaga Krevel, ki je član Društva Glas podzemlja. Prostore imajo v zaklonišču na Glavnem trgu. "Tam ustvarjamo in se srečujemo z drugimi umetniki in glasbeniki. Z ženo pojeva tudi v zboru stolne cerkve. Tudi Pohorje je neprecenljiv kos Maribora, veliko smo na njem in pod njim. Hvaležen sem, da me je življenje pripeljalo sem," je še dejal Krevel, ki je zaposlen kot profesor kontrabasa na graškem konservatoriju.

Ob delu še veliko glasbeno ustvarja. Kot kontrabasist igra v Komornem godalnem orkestru FB banda v Domžalah pod umetniškim vodstvom Mateta Bekavca, zadnji dve leti je zasedba gostujoči orkester na Festivalu Maribor, lani je tako Krevel na tem festivalu odigral kar šest koncertov. Je tudi del Maribor Jazz Standards Tria z Brunom Domitrom (bobni) in Blažem Švaganom (tenor saksofon), pa jazzovskega septeta Magic Pond in trenutno najbolj aktualnega ansambla Peter Prohart Trio, s katerim so ta teden izdali album Prijatelji za vedno, predstavili pa ga bodo na koncertu v Mozirju.

Krevel je tako redno razpet med Gradcem in Domžalami, njegovo vozlišče pa je Maribor, kjer smo se srečali na pogovoru, preden je z družino obiskal Mestni park. "Glasbenike lahko pot vodi po celem svetu. Je pa Maribor resnično odlična lokacija, ker si blizu Avstrije, Hrvaške, Ljubljane pa tudi morja," pristavi.

Začel s harmoniko, kakor dedek, oče in brat

Od jazza do narodnozabavne glasbe, vse žanre preigrava 30-letnik. Pred dnevi je denimo izšla indie-folk popevka Štajerska je v mojih mislih, ki jo prepeva Noa Vilčnik (besedilo Rok Vilčnik), v kateri Krevel igra kontrabas. Kako se znajde v vseh teh stilih? "Stili so različni za poslušalce, za kontrabasista pa so si ti žanri zelo podobni. Vsi bazirajo na ljudski glasbi in druženju. Socialna nota je zelo močna. Jazzovska glasba se je razvila z mešanjem kultur, srečali sta se evropska in afriška, zraven je tudi španska nota, v zadnjem času tudi balkanska, vse več je indijskega jazza. Po mojem mnenju so si žanri zelo blizu, imajo podoben izvor, predvsem pa isti namen - da si človek za trenutek pusti zasanjati, pozabiti na vse ali pa skozi glasbo predela stvari, ki se mu dogajajo vsak dan," razlaga.

Dobri glasbeniki opravijo številne vaje, pri kontrabasistih so med igranjem najbolj izpostavljene blazinice na prstih. On z "delovnimi" poškodbami nima težav. "Imam srečo, da nikdar nisem imel težav s tem. Na blazinicah se mi je naredila lepa, gumijasta koža. Eni imajo težave, ker se jim roka preveč poti, kar uničuje inštrument, drugi imajo presuho kožo, zato se jim naredi trda plast in lahko se jim koža trga, zvok pa postane trd," pojasni.

Kot otrok je igral diatonično harmoniko, ker jo je igral tudi njegov dedek. Frajtonarico še vedno igra tudi njegov oče, prav tako harmoniko igra njegov brat. "Ko me je učil oče, je bilo preveč 'napeto', vpisal sem se v glasbeno šolo in končal nižjo glasbeno šolo iz klavirja," pove z nasmehom. Istočasno se je pridružil tamburaškemu orkestru Petrovi tamburaši, ker je bil brat član folklorne skupine. "To je bila ena velika sreča, ker sem z njimi obiskal celotno nekdanjo Jugoslavijo, vsako poletje in tudi vmes smo gostovali po Balkanu," se spominja. Čeprav se zdi, da je bil hitro usmerjen v glasbo, se je v otroških letih najbolj posvečal nogometu in šoli. "Bil sem piflar. No, še zdaj sem," pripomni.

Nogometni navdušenec in piflar izbral - glasbo

Ob koncu obiskovanja Glasbene šole Celje so mu profesorice solfeggia povedale, da je talentiran in bi bilo škoda, če se ne bi še bolj posvetil glasbi. "Povedali so mi, da imajo novega profesorja za kontrabas, pa tudi tuba bi bil zanimiv inštrument. Z obema inštrumentoma bi se lahko vedno znašel v kakšnem orkestru ali bendu. Izbral sem kontrabas. Na začetku mi ni šlo dobro, vsi moji učenci za prve korake potrebujejo veliko manj časa, kot sem ga potreboval jaz. Kakšne tri, štiri mesece sem potreboval, da sem se spoprijateljil z lokom in ponotranjil odnos s struno. Ko je 'zlaufalo', sem začel igrati v simfoničnem orkestru v Celju. Zaljubil sem se v zvočno kopel, ki jo je ponujal simfonični orkester, in od takrat glasba narekuje moj ritem življenja," predstavi, kako je postal kontrabasist.

Šolanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter krajši čas na Akademiji za glasbo v Ljubljani, potem se je odločil za šolanje na Deželnem konservatoriju v Celovcu (današnji Zasebni univerzi Gustava Mahlerja). Leta 2020 je zaključil pedagoški del študija kontrabasa, leta 2021 umetniško smer jazz kontrabas in na koncu še magistrski študij klasičnega kontrabasa. "Ko je prišel koronavirus, se je vse postavilo na glavo. Igranje se je prenehalo, prišel je prvi sin in našli smo nov smisel. Počakal sem, da se zadeve znova odprejo. Takrat sem bil tudi izbran na avdiciji v Gradcu, vse se je odlično izšlo. Delo v Avstriji mi zagotavlja socialno varnost, ob tem jemljem igranje v različnih zasedbah kot ustvarjalni in kreativni del življenja," še pove Krevel in pritrdi, da so kontrabasisti zelo iskani v glasbenem svetu. Ob tem pa še poudari: "Nivo na basovskih inštrumentih je v zadnjih 25 letih eskaliral. Kitaristi na basu in kontrabasisti so odlični. Na voljo so tudi vse velikosti bas kitar in kontrabasov, zato se jih lahko učijo igrati tudi petletniki, kar nekoč ni bilo mogoče. Veliko instrumentov je dostopnih na internetu."