Konec minulega šolskega leta je Osnovna šola Pohorskega odreda Slovenska Bistrica uvedla pomembno novost – vrstniške mediatorje in predstavila prvo generacijo za to usposobljenih učencev. Gre za projekt, s katerim želijo učence opremiti z veščinami aktivnega poslušanja, empatije in mirnega reševanja sporov. Na šoli poudarjajo, da so konflikti del vsakdana, zato je še toliko pomembneje, da se mladi že zgodaj naučijo odgovorne komunikacije in spoštljivega dialoga.
Skupina petnajstih učencev, ki so sedaj že osmošolci, je po intenzivnem usposabljanju pripravljena pomagati sošolcem pri razreševanju nesoglasij na konstruktiven in miren način. Ravnateljica Nadja Stegne poudarja, da vrstniška mediacija ni le metoda za reševanje sporov, temveč tudi pomemben korak k ustvarjanju bolj vključujočega in spodbudnega šolskega okolja. Učencem daje občutek slišanosti, krepi njihove socialne veščine ter spodbuja odgovornost in empatijo – vrednote, ki jih želi šola prenesti v celotno skupnost.
Usposabljanje vrstniških mediatorjev je trajalo devet dni in obsegalo 106 pedagoških ur, pri čemer je bilo izrazito praktično naravnano. Učenci so se seznanili z osnovami mediacije, razumevanjem konfliktov, čustev in komunikacijskimi veščinami, veliko pa so pridobili skozi igro vlog, simulacijo in analizo primerov. Kot pojasnjuje šolska svetovalna delavka in mentorica Mateja Slaček, so učenci tako dobro spoznali celoten mediacijski proces ter se naučili, kako ga uporabljati v praksi.
V šoli pričakujejo, da bo uvedba vrstniške mediacije prinesla boljše odnose med učenci, manj nesporazumov in varnejše šolsko okolje. Mladi mediatorji že opažajo, da pridobljene veščine uporabljajo pri vsakodnevni komunikaciji tako v razredu kot izven šole – sporov se lotevajo mirneje, so bolj razumevajoči in lažje najdejo skupno rešitev. Po besedah mentorice Slaček mediacija krepi občutek sprejetosti, spodbuja odgovornost ter izboljšuje razredno vzdušje, saj učenci vedo, da imajo med seboj sogovornike, ki jih slišijo in razumejo. "Največja vrednost mediacije za učence je, da konflikte spreminja v priložnosti za rast, krepi spoštljiv dialog ter razvija socialne in čustvene veščine, hkrati pa spodbuja kulturo poslušanja in razumevanja v šolskem okolju," je še povedala šolska svetovalna delavka in mentorica.
Učenki Manca Marovt in Klara Rudolf, ki sta del prve generacije vrstniških mediatorjev, poudarjata, da je usposabljanje močno vplivalo na njuno razumevanje konfliktov in komunikacije. Manca izpostavlja tehniko pranja umazanega perila, ki ji je pomagala "pogledati globlje v problem" in razumeti, da se v ozadju spora pogosto skrivajo pravi, manj očitni vzroki. Klari pa je največ pomenila veščina poslušanja: "Ključno je, da res poskusiš razumeti drugo plat zgodbe, šele takrat pride do iskrenega reševanja konflikta."
Kot pojasnjujeta, se vrstniška mediacija od običajnega pogovora med prijatelji razlikuje predvsem v strukturi in mirnejšem pristopu. "Mediacija je voden proces, ki ga izvajamo učenci z določenimi znanji, zato je manj čustven in bolj umirjen," pravi Manca. Klara dodaja, da pri mediaciji nihče ne tekmuje, kdo ima prav: "Ne gre za zmago v prepiru, ampak za iskanje rešitve, s katero se strinjata oba." Obe opažata, da naučene spretnosti uporabljata tudi izven šole – pri družinskih nesoglasjih ali med prijatelji. "Zdaj lažje poslušam, ne prekinjam in razumem tudi njihovo stran zgodbe," pravi Manca. Klari pa se zdi dragoceno, da lahko spor rešijo mirno in hitreje najdejo skupno rešitev.
Sošolci so do mediacije sprva včasih zadržani, a kot pravita učenki, se po pogovoru večinoma počutijo olajšane. "Ko vidijo, da želimo pomagati in da vse poteka mirno in spoštljivo, sodelujejo brez težav," pojasnjuje Klara. Skeptičnim vrstnikom bi sporočili, naj mediaciji dajo priložnost. "Spor lahko rešijo sami, brez odraslih, brez kreganja, s pomočjo nekoga, ki jih nevtralno posluša," pravi Manca. Klara pa dodaja: "To ni navaden pogovor. Je varen prostor, kjer nihče ni obsojan – in kjer lahko ugotovimo, da se da veliko več rešiti s pogovorom kot s prepirom."
Na Osnovni šoli Pohorskega odreda želijo vrstniško mediacijo v prihodnjih letih še okrepiti in utrditi kot del svoje prepoznavne šolske kulture. Zato načrtujejo vključevanje dodatnih učiteljev v mediacijska usposabljanja ter vsakoletno izobraževanje novih sedmošolcev, ki bodo prevzemali vlogo vrstniških mediatorjev. "Z večjo vključenostjo pedagoškega kadra lahko učencem zagotovimo še boljšo podporo in poskrbimo, da mediacija ostane živ in učinkovit del našega vzgojnega dela. Prav tako bomo vsako leto usposobili novo skupino mediatorjev, ki bodo pomembno prispevali k bolj strpnim, varnim in spodbudnim odnosom med učenci," poudarja mentorica Mateja Slaček.
S takšnim delom šola postavlja zgled drugim izobraževalnim ustanovam in dokazuje, da lahko premišljen in celovit pristop k mediaciji pozitivno preoblikuje šolsko klimo. Vrstniška mediacija je tako postala primer dobre prakse, ki izboljšuje odnose, krepi socialne veščine in zmanjšuje nasilna vedenja med mladimi. Ob tem pa ostaja še širše sporočilo: takšen način mirnega, spoštljivega reševanja nesoglasij bi lahko pomembno prispeval tudi k bolj strpni in varni slovenski družbi, ki se zadnja leta sooča z vse pogostejšimi oblikami nasilnega vedenja.
