(VEČER 80 LET) Milan Kuster: Še naprej se bomo trudili, da bomo srečo delili

Če postaviva posel v aktualni čas in izzive, ki jih ta prinaša, nas zanima, kako trenutne razmere doživljate vi?

Če govorimo o carinah, se vračamo v obdobje pandemije koronavirusa, ko je bila ta tematika prav tako aktualna. Situacijo imamo pod kontrolo, cen za kupce ne spreminjamo. To lahko zagotavljamo z optimizacijo produkta, tudi nekaj dobaviteljev smo zamenjali za boljše, nenehno iščemo možnosti za izboljšave.

Natanko dve leti je od prodaje podjetja Britancem, a vsaj še eno leto ostajate na čelu podjetja. Kaj je danes drugače? Kako naprej?

Moje vodenje podjetja je bolj ali manj vezano na individualni dogovor z lastniki, ki za zdaj želijo, da bi jaz ostal tukaj. Lahko rečem, da smo leto 2024 zaključili zelo uspešno, z največjim tržnim deležem. Številke so zelo dobre, seveda pa zdaj rast ne more biti več takšna, kot je bila, kajti gre za omejeno tržišče. Zato pa se že nekaj časa aktivno ukvarjamo z vstopom na tuje trge, kjer se stvari zelo lepo premikajo. So pa to procesi, ki trajajo dlje časa. Računam pa, da se bodo drugo leto že poznali rezultati teh aktivnosti. Tudi na Hrvaškem zelo lepo napredujemo, je pa tam zavest o potrebnosti prezračevanja še na precej nižji ravni kot pri nas. Kljub temu pa tam vsako leto zrastemo za 30 odstotkov, kar je lepa rast.

Če se ozreva na desetletje in pol, 15 let od ustanovitve podjetja. Je to v podjetništvu dolga ali kratka doba? Kako se je spremenilo poslovno okolje?

To je kar dolga doba. Seveda to obdobje ni primerljivo z obstojem Večera. Je pa to 15 let izzivov, uspehov, tudi premagovanja težav, dnevnega ukvarjanja z različnimi problemi ... Ko človek to pogleda skozi svojo perspektivo, je 15 let kar dolgo obdobje. Je tudi obdobje gradnje ekipe z vsem trudom, da je ta danes takšna, kot je. Predvsem ohranjati ta visok nivo motivacije, ki je vedno zelo pomemben vidik. In ohranjati vselej veselje do dela, do reševanja izzivov, ni enostavno. Za to je vedno treba posegati po novih prijemih, da ekipa ohranja pozitiven odnos do svojega dela, do kolegov.

Nekoč z Lunosom in zdaj z i-Ventom smo enačili tudi podporo lokalnemu okolju, športu, društvom, klubom. Ta izdatna podpora je bila namreč vselej zelo prisotna. Marsikdo se pomena te podpore sploh ne zaveda, vi ste temu od nekdaj dajali poudarek, preko te podpore ste se vključevali v domala vse sfere družbe. Zakaj je takšna podpora ključna?

Ne zadostuje le, da bi imeli zapisano, da smo družbeno odgovorno podjetje. To se mora nekje poznati - in mi smo se potrudili, da smo srečo delili. Zavedali smo se, da smo dobre rezultate, rast in dobičke, ki so iz tega izhajali, ustvarili v določenem okolju, ki je to omogočilo. Zato smo nagradili zaposlene, seveda pa podprli tudi lokalno okolje. In čeprav delujemo po vsej Sloveniji, je tukaj prevladal lokalpatriotizem. Smo Mariborčani, to mesto najbolj čutimo. Nekaj pobud za podporo je bilo naših, nekaj pa seveda od klubov, društev in drugih organizacij. Je pa teh vlog res veliko in vsem je nemogoče pomagati, tudi mi imamo omejene resurse v okviru tega, kar nam poslovanje dopušča. Bomo pa še naprej podpirali dobre zgodbe.

In kaj potem dobite v zameno, če se smem tako izraziti? Ne gre za trgovanje, pa vendar ...

Ljudje to prepoznajo, odobravajo in na tak način marsikdo postane kupec podjetja, ki ni le korektno, pač pa del dobička vrača v lokalno skupnost. In samo želim si lahko, da nam bodo poslovni rezultati dopuščali, da bomo nadaljevali podporo v tolikšnem obsegu. Mariborska moška odbojka je tipičen primer, kjer bi bila usoda negotova, če po izgubi glavnega sponzorja ne bi pristopili mi. Verjetno ne bi bilo nič dobrega ... Ko govorimo o tovrstni podpori, se vselej vračamo k mariborski občini, ki ima svoj program financiranja. A dejstvo je, da če Maribor želi imeti dobro ekipo v tekmovalnem športu, jo je treba podpreti, ne samo govoriti o tem. In privatni sektor lahko nekaj naredi za to, ne more pa nase prevzeti vsega.

Odnosi pri teh partnerstvih so, verjamem, drugačni kot klasični poslovni odnosi, ki jih imate z dobavitelji in poslovnimi partnerji?

Naše poslanstvo ni zgolj pehanje za dobičkom, ampak je na nek način reševanje problemov in skrb za kvaliteto bivanja, življenja. In ko imaš ta imperativ postavljen malo višje in je cilj še kaj drugega kot zgolj številke, je tudi ta odnos drugačen. To prinaša tudi več zadovoljstva zaposlenih. Sam podjetje vidim kot živ organizem, kjer mora vse delovati povezano in ga je treba videti kot celoto.

Tudi v SBC - Klubu slovenskih podjetnikov ste aktivni. Od tam pošiljate pomembna sporočila odločevalcem v odnosu predvsem okolja pri nas do gospodarstva. Kaj je zdaj nujno sporočiti?

SBC se skuša aktivno vključevati v družbene procese in vedno znova opozoriti na to, da je gospodarstvo tisto, ki "'hrani" vse ostale dejavnosti. Tudi te so seveda potrebne, ampak gospodarstvo mora biti prepoznano kot nekaj, kar je treba - in to vedno trdim - čuvati kot punčico svojega očesa. Preprosto ni mogoče nenehno izčrpavati tistega, ki ustvarja. In če imamo vedno znova debate o tem, kako so gospodarska okolja v drugih državah davčno ugodnejša, je seveda podjetniku najmanjši problem iti iz Slovenije tja. Brez bogatega in uspešnega gospodarstva ne more biti blagostanja v družbi. Nimam problema s tem, da se zaslužki delijo, je pa treba vedeti, koliko smo sposobni ustvariti in na kakšen način še lahko uspešno konkuriramo na trgu, sploh mednarodnem. Če so obremenitve previsoke, to ni mogoče. Želimo biti slišani, želimo si pogovora o teh izzivih in potem boljše rešitve ne morejo izostati.