Golobova vlada in predvsem njen šef v praksi spoznavata, zakaj sta drugo in tretje leto mandata primernejše obdobje za zahtevnejše politične projekte, reforme, odločitve, ki sprožajo širše politične in družbene polemike. Predvolilni čas je specifičen, napet, vlada je še bolj pod pritiskom opozicije in rentgenom družbenih skupin, ki tehtajo njene rezultate. Aktualna levosredinska koalicija si je veliko front pustila za konec, nakar jo je nekoliko presekal izgubljeni referendum o izrednih pokojninah za umetnike. Za koalicijo ni usoden, a tudi ne brez posledic. Da bi Janša in desnica še odločneje zajahala referendumski val, si vladajoči ne morejo privoščiti. Leta 2011 je trojna "superreferendumska" klofuta sesula Pahorjevo vlado. Med zakoni, ki so nasedli na ljudskem glasovanju, je bil tudi pokojninski. Bi bila lahko pokojninska reforma, ki jo je Luki Mescu uspelo uskladiti s socialnimi partnerji, nov vroč referendumski material za SDS?
Kako živimo? Boljše ali slabše?
Ne vemo. A to bi bila nevarna igra za celo državo; na pokojninsko reformo, k čemur nas je v Bruslju zavezala tretja Janševa vlada, je "prilepljena" več kot milijarda evrov iz sklada za okrevanje in odpornost. Na ledu je medijski zakon, v katerega se je desnica od začetka močno zaletavala. Z referendumom o oboroževanju rožlja odpadnik Levice, tovariš Kordiš. Kalkuliranj, kaj bi se lahko zgodilo z nekaterimi pomembnimi političnimi projekti v času, ko poteka (re)strukturiranje volilnega prostora, bo še več. Zato ni presenečenje, da je Golob na nedavnem festivalu Svobode pospešil predvolilno pozicioniranje. Sporočilo je šlo v dve smeri: prva je bila detekcija tekmecev, nevarnosti desnih populistov, druga je vsebovala močan znotrajblokovski impulz. Premier je eksplicitno pozval k strnitvi vrst leve sredine in plediral proti dodatni drobitvi tega dela političnega prostora. Kar je jasen signal morebitnemu projektu Vladimirja Prebiliča. Slednji in Golob nista na isti valovni dolžini, tudi zaradi Prebiličeve drže pri zadnjem referendumu. A vstop eksžupana, zdaj evroposlanca bi bil na levici faktor premikov, četudi je ta hip težko reči, kako obsežnih. Svoboda kot zadnji projekt novih obrazov po nekaj letih mandata ni v razsulu, kot so bili njeni predhodniki, denimo SMC, pa tudi PS in LMŠ. V tem smislu Prebilič ne prihaja na pogorišče, ampak ga čaka stranka, ki kaže visoko motivacijo, da ostane pomemben akter v slovenski politiki. Ob navezi z Zoranom Jankovićem lahko Golob po novem računa še na politično zaslombo župana drugega največjega slovenskega mesta, Maribora.
Ob dilemah o verodostojnosti in integriteti tako Golobove kot Janševe politike, osebnosti in ravnanj - gre za trenutna front runnerja, nosilca igre v taborih - bo na koncu pred mnogimi volivci vseeno pragmatično tehtanje: kako živimo. Boljše ali slabše kot pred štirimi leti? Golob ima v tem smislu izziv: kaj bo po plačni reformi, ob napovedi obsežnejše gradnje stanovanj, uvedbi dolgotrajne oskrbe, jesenski pokojninski božičnici ... še predstavil med dosežki mandata, ki imajo oprijemljive učinke, tudi v denarnicah. Zdravstvena reforma bo namreč rezultate pokazala šele čez dve, tri leta. Vmes je opoziciji uspelo utrditi naracijo, da ta vlada navija davke, slabša gospodarsko klimo in po novem naganja podjetnike na Hrvaško in v Bosno. To je sabotaža lastne države, je ob tem rekel prvi mož NLB Blaž Brodnjak.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
