(KOMENTAR) Slovenci vse bolj živijo na kredo

Pospešeno zadolževanje z najemom potrošniških posojil pomeni, da gospodinjstva v Sloveniji vse bolj živijo na kredo. Čeprav plače po statističnih podatkih rastejo, zaposlenost je visoka, nezaposlenost nizka, očitno vse več ljudi nima dovolj prihodkov, da bi lahko lagodno živeli brez dolga.A posojilo je treba vračati. Če bodo stanovanjska posojila tisti, ki jih danes najemajo, odplačevali tako rekoč do upokojitve, je ročnost za vračilo potrošniških posojil veliko krajša. Po podatkih Banke Slovenije je v povprečju dobrih šest let. V gospodarskih razmerah, ko v nekaj letih ni pričakovati bistvenega poslabšanja, to ni dolga doba in dolžnikom se v dobrih razmerah ni treba bati, da bi ostali brez prihodka in s tem vira za odplačilo sposojenega.Današnje gospodarske razmere v Sloveniji, Evropi in v zahodnem svetu nasploh nikakor niso takšne, da bi jih lahko ocenili za dobre. Vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je prva organizacija, ki je svojo napoved za letošnjo gospodarsko rast v Sloveniji poslabšala. V pravkar objavljeni jesenski gospodarski napovedi analitiki Umarja ocenjujejo, da bo nižja od odstotka. V prihodnjih tednih je mogoče podobno slabe napovedi tudi za Evropo pričakovati še od drugih domačih in mednarodnih analitikov.Da so v EU in območju z evrom gospodarske razmere vse prej kot obetavne in stabilne, je mogoče sklepati na podlagi vse pogostejših nesoglasij med koalicijskimi strankami v Nemčiji, zlasti zato, ker je vse bolj očitno, da bo v tej državi, ki je kot največje gospodarstvo v EU in območju z evrom, na voljo vse manj denarja za ljudi in njihovo blaginjo. Vsi ključni stebri nemškega gospodarstva so v vse večji krizi. Zvezni kancler Friedrich Merz kot nekdanji uslužbenec ameriškega finančnega sklada BlackRock z miselnostjo finančnih pijavk vidi hitro rešitev tako rekoč samo še v prehodu na proizvodnjo orožja, torej vojnem gospodarstvu.V vse hujši politični in s tem tudi gospodarski krizi je Francija, ki je drugo največje gospodarstvo v EU in območju z evrom. Tam je pravkar spet padla vlada in v Parizu imajo tako v manj kot dveh letih že petega predsednika vlade. Ljudje po državi protestirajo proti varčevalnim ukrepom, država je med najbolj zadolženimi v EU in območju z evrom. Nekdanji bankir Emmanuel Macron kot predsednik države enako kot nemški kancler stavi predvsem na vojaško industrijo, ki ji povpraševanje zagotavlja vojna. In ta je že na meji z EU, nestabilnost v soseščini, zlasti v Srbiji in BiH, se stopnjuje. Obeti, da bodo gospodinjstva v Sloveniji, ki pospešeno najemajo potrošniška posojila, dolg čez nekaj let zlahka odplačala, niso dobri. Starejši se sicer še spomnijo na čas pred razpadom nekdanje skupne države Jugoslavije, ko se je dolg za mnoge skrčil na drobiž. Možnosti, da bi se to ponovilo, so zelo majhne. Za razliko od nekdanje Jugoslavije so banke v Sloveniji danes v pretežni tuji lasti. Njihovi lastniki so finančni skladi, ki so predstavniki najbolj trdega kapitalizma, v katerem je človek le številka, kralj je dobiček. To pomeni, da dolžniku brez usmiljenja poberejo vse, kar ima in je kaj vredno. Človek le številka, kralj je dobiček

(KOMENTAR) Slovenci vse bolj živijo na kredo

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano