"Nasprotniki zakona radi uporabljajo ekvivokacijo in propagandne izraze – ekvivokacija tukaj pomeni, da se sklicujejo na neustrezno terminologijo. Kot sem že večkrat izpostavil, nenehno navajajo besedo 'evtanazija', ki je v zakonu ni, oziroma celo 'zastrupitev bolnikov', čeprav zakon izrecno ureja samo pomoč pri samousmrtitvi. Peti člen pravi: 'Pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ) obsega zdravstvene storitve, povezane z ugotavljanjem pacientove upravičenosti do PPKŽ, in pomoč pacientu pri samousmrtitvi.'
To pomeni, da bolnik sam zaužije smrtonosno substanco. Evtanazija v klasičnem smislu, torej aktivna pomoč zdravnika pri usmrtitvi, je bila iz zakona izvzeta že prej in je v njem enostavno ni, zato glede takih poudarkov preprosto varajo, saj bi sicer uporaba propagandnega jezika o 'zastrupljanju' ne zvenela prepričljivo, podobno pa tudi ne analogije s Hitlerjevim tretjim rajhom. V najboljšem primeru bi morali potem govoriti o 'samozastrupitvi'.
Zakaj je to zmota ekvivokacije? Ker namenoma izenačuje dva različna izraza z različnimi pomeni, najbrž zelo premišljeno, načrtno in propagandistično. Številne Primčeve izjave, ki tako rekoč tekmujejo s sabo v izrekanju besede 'usmrtitev' in ki je hkrati postala geslo kampanje v referendumu, kažejo ne samo na zavestno mešanje pojmov samousmrtitve in evtanazije, ampak na izenačevanje dveh različnih dejanj z namenom ustvarjanja močnega strahu s ciljem uspešnega prepričevanja volivcev. Sama izbira besede evtanazija je očitno nujna, da bi ji lahko 'pripeli' pomen zastrupljanja, ki je čustveno nabita beseda, skrajno priročna za manipuliranje s stališči predlagateljev zakona."
Vir: Mladina

