"Tik pred božičnimi prazniki se je Istvan Balogh, stalni predstavnik Madžarske pri zvezi Nato, svojim kolegom v Bruslju odločili podariti nenavadno darilo. Šlo je za nacionalni atlas z zemljevidi velike Madžarske, ki je obsegala tudi območja današnje Avstrije, Slovaške, Romunije, Hrvaške, Srbije, Ukrajine in – Slovenije.
Takoj je sledila serija obsodb. Najostrejše so prišle s Hrvaške, ki je v atlasu ostala brez Zagreba in Slavonije, pozneje tudi iz Romunije. Toda v Sloveniji, ki je "izgubila" Prekmurje, je bilo drugače. Velika večine slovenske politike, od predsednice republike Nataše Pirc Musar do predsednikov parlamentarnih strank, je presenetljivo ostala tiho. Tudi ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga vodi Tanja Fajon, se je odzvalo precej medlo. Zdelo se je, kot da želi slovenska politika pred prihajajočimi prazniki afero z atlasom velike Madžarske zreducirati na osamljeni incident nepomembnega diplomata iz sosednje države. Toda pri tej oceni se ne bi mogla bolj zmotiti. Režim Viktorja Orbana namreč dobro ve, kaj počne. In predvsem, zakaj mora to početi prav zdaj. Za razlago o tem, kaj sploh je velika Madžarska, se velja vrniti dobrih sto let nazaj. Ko je Avstro-Ogrska leta 1918 izgubila prvo svetovno vojno, je razpadla na več nacionalnih držav. Ena od teh je bila Madžarska, ki je nove meje dobila dve leti pozneje s sporazumom iz Trianona. Z njim je izgubila tudi ozemlja, na katerih je živelo več kot tri milijone Madžarov: del Slovaške, ukrajinsko Zakarpatje, romunska Transilvanija, srbska Vojvodina, hrvaška Baranja in tudi slovensko Prekmurje. /.../
Počasi prihajamo do točke, ko Orbanov režim – to moramo zapisati – na več ravneh postaja tudi varnostna grožnja naši državi. V tem delu Evrope pač najbolje vemo, da se vse vedno najprej začne z zemljevidi."