Prav te dni prek spleta poteka konferenca Goriva prihodnosti oziroma v izvirniku Fuels of the Future 2022. Trajnostna obnovljiva goriva že prispevajo svoj delež k blažitvi podnebnih sprememb, saj so leta 2020 trajnostna biogoriva prinesla rekordne prihranke toplogrednih plinov v višini več kot 13,2 milijona ton. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko bil v lanskem letu ta prihranek še dodatne 4 milijone ton emisij CO2 višji, kot posledica dviga kvote za zmanjšanje toplogrednih plinov (na 6 % iz 4 %).
Biogoriva namreč znatno presegajo minimalne zahteve glede varstva podnebja, ki jih določa veljavna direktiva EU, ki bo v prihodnje še veliko strožja. V povprečju prihranki toplogrednih plinov v primerjavi s fosilnimi gorivi dosegajo 81 % za biodizel, 90,5 % za biometan in 92 % za bioetanol.
Razogljičenje prometa s pomočjo biogoriv
Nemški parlament je že sprejel zvišanje kvote toplogrednih plinov, ki tako za letošnje leto znaša 7 %, do leta 2030 pa naj bi se postopoma povečevala kar do 25 %. »Predvidevamo, da bo povečana kvota za zmanjšanje toplogrednih plinov na področju prometa prihranila okoli 175 milijonov ton CO2 do leta 2030. Trajnostna biogoriva bodo v tej številki prispevala 110 milijonov ton CO2. Jasno je, da kljub potencialu elektromobilnosti in gorivnih celic ni alternative za komercialno dostopna biogoriva, vsaj če želimo doseči ambiciozne cilje glede varstva podnebja. Že zdaj je očitno, da bodo velik del voznega parka leta 2030 še vedno poganjali motorji z notranjim zgorevanjem, tudi če bodo do tega roka izpolnjeni ambiciozni cilji elektromobilnosti. Poudarek mora zato biti na nadaljnjem razvoju naprednih biogoriv in tudi sintetičnih goriv,« je pojasnil Artur Auernhammer, predsednik uprave Nemškega združenja za bioenergijo (BBE).
Toyota Mirai
Standardna goriva, tako bencin kot dizel, bodo v prihodnjih letih še bolj deležna mešanja z biogorivi. V primeru bencina bo delež bioetanola narasel na 10 in nato še na 20 odstotkov, medtem ko bo delež biodizla narasel z 10 na do 30 odstotkov.
Zeleni vodik – gorivo prihodnosti
Vodik že desetletja velja za gorivo prihodnosti. Prav tako vsako leto znova poslušamo obljube, da gre pričakovati preboje na področju rabe vodika v naslednjih petih letih. Morebiti bo prihodnost vendarle prišla s proizvodnjo zelenega vodika. Zeleni vodik se proizvaja z uporabo obnovljive energije in elektrolize za cepljenje vode in se razlikuje od sivega vodika, ki se proizvaja iz metana in v ozračje sprošča toplogredne pline, in modrega vodika, ki zajema te emisije in jih shranjuje pod zemljo, da prepreči nastanek podnebnih sprememb.
Sedem največjih razvijalcev zelenega vodika se je združilo v pobudi Green Hydrogen Catapult Initiative, njihov načrt pa je za 50-krat povečati proizvodnjo zelenega vodika, ki bo tako postal dostopnejši – tudi ali predvsem za rabo v (tovornem) prometu. Cilj nove pobude je znižati stroške zelenega vodika na manj kot 2 USD/kg, kar bi pripomoglo k zmanjšanju emisij iz ogljično intenzivnih industrij na svetu, vključno s proizvodnjo jekla, ladijskim transportom, proizvodnjo kemikalij in proizvodnjo električne energije.
Omenjena cena je potencialna točka preloma, saj v tem primeru zeleni vodik in njegova derivativna goriva postanejo konkurenčna v več sektorjih gospodarstva. Zeleni amoniak, ki je narejen iz zelenega vodika, se že testira kot možna zamenjava za fosilna goriva v proizvodnji toplotne energije, kar bi močno zmanjšalo emisijsko intenzivnost obstoječe energetske infrastrukture.
Prihodnost – tako prometa kot industrije – bo pripadala zelenemu vodiku.
500 kilometrov na vodik
Ideja, da bi dosegli ničelno stopnjo emisij, je bila za avtomobilskega proizvajalca Toyota že pred več kot dvajsetimi leti navdih, da je ustvaril prvi serijski avtomobil na hibridni pogon. Izdelal je tudi že avtomobile na gorivne celice. Poleg tega vodik poganja njihove avtobuse, tovornjake ter celo plovila. Vodik je čist in varen, poleg tega pa je prisoten povsod. Pravzaprav predstavlja več kot 70 % vse snovi v vesolju. Zaradi tega je lokalno dostopen in če je proizveden z obnovljivimi viri energije, je tudi povsem brezemisijski.
V okviru projekta Beyond Zero so Japonci že leta 2014 predstavili Mirai, prvi serijski avtomobil na svetu, ki so ga poganjale vodikove gorivne celice. Danes je na voljo že njegova druga generacija, ki ponuja več kot 500 km brezemisijskega dosega ter povsem enostavno polnjenje. Za razliko od baterijskih električnih vozil, pri katerih je električna energija shranjena v bateriji, električna vozila na gorivne celice energijo proizvajajo s pomočjo kemične reakcije med vodikom in kisikom, ki se dogaja v sklopu gorivnih celic. Polnjenje rezervoarjev vodika traja manj kot pet minut. Ta vizija čiste mobilnosti, po kateri avtomobil za seboj pušča le kapljice vode, ima zgolj eno pomanjkljivost – črpalk z vodikom zaenkrat praktično še ni na spregled.
Vse-evropska pobuda načrtuje ustanovitev mreže vodikovih polnilnih postaj, približno 200 jih je na stari celini že delujočih, vsako leto pa se jim bodo pridružile nove. Polnjenje je povsem varno in poteka podobno kot polnjenje goriva na bencinskih črpalkah. Menite, da te prihodnosti ne boste dočakali? Pa jo boste. V skladu s sprejeto evropsko direktivo se je Slovenija zavzela, da bo do 31. decembra 2025 zagotovila ustrezno število javno dostopnih vodikovih polnilnih mest, tako za lokalni promet kot tudi za čezmejni transport.
Vodik utegne postati celo glavni energent trajnostno naravnane družbe. Toyota pod goro Fudži na Japonskem že gradi prototipno mesto Woven City, katerega celotni ekosistem bo temeljil na vodikovih gorivnih celicah.
