Hmelj - začimba, brez katere ni piva

Rozmari Petek Rozmari Petek
27.08.2018 18:29

Hmeljarska panoga je znova v vzponu, predvsem pa je spodbudno dejstvo, da tudi mladi v hmelju spet vidijo svojo prihodnost

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Monitoring je naročila slovenjgraška mestna občina.
Andrej PETELINŠEK
Obiranje hmelja v Savinjski dolini je v polnem teku.
Andrej Petelinsek

Anton Grobler, župan Tabora, tvori tretjo generacijo hmeljarjev pri Groblerjevih. Ne bo zadnji. "Srednji sin je že četrta generacija hmeljarjev pri nas, najmlajši pomaga pri ustanavljanju mikropivovarne," je med obiranjem hmelja pojasnil župan. Na 11,5 hektarja zemljišč imajo posejanih pet sort aromatičnih sort, kar že skoraj zadošča, da bi s kmetijo lahko preživela približno dva člana. Trenutno.

Anton Grobler je predstavnik tretje generacije hmeljarjev v družini.
Andrej Petelinsek

Še več prodajalcev

Tisto, kar je najbolj spodbudno in kar hmeljarji, ki se pregovorno nikoli ne hvalijo, tokrat poudarjajo, je, da je med novimi hmeljarji vedno več mladih. "Celo na novo nekateri začenjajo. Na dolgi rok je to vendarle kultura, ki omogoča zaposlitev na kmetiji. Opažamo pa tudi, da je na rednih seminarjih, izobraževanjih, ki jih pripravljamo za hmeljarje, okoli dve tretjini mladih," opisuje svetovalka za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Irena Friškovec.

Začeli so z obiranjem savinjskega goldinga, končali bodo konec septembra s sorto celeia.
Andrej Petelinsek
Še mesec dni se bo po dolini vil vonj po hmelju. 
Andrej Petelinsek

Pozne sorte bodo dobre

Hmeljarji, ki so v minulih dneh potrgali savinjski golding, dobička najverjetneje letos ne bodo imeli. "Nadpovprečno visoke temperature v začetku rasti hmelja so se odrazile predvsem pri sorti savinjski golding, ki je zelo zgodaj zacvetela, že v maju, kar pa pomeni, da so rastline prenehale z razraščanjem in so tako v večini hmeljišč ostale smrekaste, ponekod tudi niso prišle do vrha, storžki pa so redki, kar zmanjšuje pridelek, ki bo pri tej sorti podpovprečen. Približno tisoč kilogramov na hektar si lahko obetajo, nič kaj več. Za vse pozne sorte je bilo leto ugodno. Hmelju godijo temperature, ki so nižje od 30 stopinj, in zadostna vlaga, kar je bilo v mesecu juliju," je pojasnila Irena Friškovec.

Sušenje hmelja.
Andrej Petelinsek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta