Zgodba o indijskih mungih na otoku Čiovo se začne v začetku 20. stoletja, ko so jih v Dalmacijo naselili z namenom, da bi zajezili populacijo kač, ki so se množično pojavljale na otokih. Po naselitvi na Mljetu, Braču, Hvaru in Korčuli je Čiovo postalo njihova zadnja postojanka. Sprva so mungi res učinkovito zmanjšali število kač, a s časom so postali sami največja grožnja otoški naravi.
Iz plenilca kač v nadlogo ekosistema
"Res je, kač skoraj ni več, a zdaj imamo na tisoče mungov, ki povzročajo ogromno škode," pravi Joško Miše, podpredsednik lovske zveze iz Trogirja, s katerim so se pogovarjali novinarji Slobodne Dalmacije.
Mungi so se hitro prilagodili novemu okolju in svojo prehrano preusmerili k lažje dostopnemu in okusnejšemu plenu – fazanom, zajcem, perjadi in celo sadju. Te male živali, dolge približno 30 centimetrov (brez repa), so dnevni lovci. Pogosto jih je mogoče videti na otoških poteh. Če opazite enega, pomeni, da je v bližini cela skupina – prvi je pogosto le "izvidnik", ki preverja teren. Ko je "varno", sledi prehod celotne skupine.
Uničenje lokalne favne in stalni napadi na perutnino
Lovci in domačini poročajo o popolnem izginotju zajcev in fazanov. "Ne ostane nam nič. Uničujejo jajca, ubijajo mladiče, ogrožajo vse vrste ptic," opozarja Ivan Pavičin, domačin, ki je zaradi napadov skoraj ostal brez sto svojih kokoši. Opisuje grozljive prizore: "Napadejo od zadaj, iztrgajo drobovje in maščobo, meso pustijo."
Mungi se pogosto zadržujejo blizu hiš – še posebej v vaseh Žedno, Okrug, Mastrinka in Slatine – in povzročajo nelagodje pri domačinih, zlasti pri starših majhnih otrok.
Nastavljajo jim pasti
Domačini in lovci postavljajo različne pasti – od mrež in cevnih pasti do živolovk z vabami, kot so sardele in slanina. Vendar jih pogosto uničujejo ali kradejo samooklicani "ljubitelji narave", kar dodatno otežuje nadzor nad populacijo. V prvih petih mesecih leta so lovci ujeli več kot 250 mungov. Živali nato predajo ustanovi "Krš i more", kjer jih preučujejo biologi in zoologi.
Zdravstvena grožnja in poziv k ukrepanju
Poleg ekološke škode mungi predstavljajo tudi zdravstveno tveganje. So možni prenašalci bolezni, kot so steklina in leptospiroza. Opažajo znake degeneracije zaradi parjenja v sorodstvu, kar pomeni, da je populacija ranljivejša za bolezni – a hkrati bolj razširjena kot kdajkoli prej.
Evropska komisija je že pred leti munga uvrstila na seznam prepovedanih invazivnih vrst. A škoda je že narejena – in Čiovo danes bije bitko z živaljo, ki jo je človek sam pripeljal kot rešitev, še piše Slobodna Dalmacija.
