Svetlana Makarovič: Nočem biti kapitalistična krastača na zlatnikih

Glorija Lorenci Glorija Lorenci
25.05.2018 09:54
Svetlana Makarovič je v slovensko javnost najprej vstopila kot pesnica in zablestela. Potem je k poeziji dodajala še mojstrske pravljice, šansone, kolumne ... in svoj moralni kanon. Z njo smo se pogovarjali dva dneva pred petkovim koncertom Nosil bom rdečo zvezdo.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Glorija Lorenci
Zdaj torej tukaj "naklepate" koncert Nosil bom rdečo zvezdo. Kako?
Kar nekaj podob je v naši kolektivni zavesti povezanih z vami: mačke, ciganska muzika, kajenje in zdaj še rdeča zvezda.
Težko, da bi se vam tožilo po starih totalitarnih časih, in rdeča nostalgija vas tudi ne grabi?
Anton Krkovič je bil letos spet v akciji za preprečitev koncerta, Inštitut za domoljubne vrednote tudi. Desni vam zmeraj priskrbijo krasno reklamo.
Simbol avtohtonega antifašizma, simbol emancipacije prej podrejenih slojev in multikulturnosti ...
Če je partizanstvu vzeta vrednost, postane domača kolaboracija s fašizmom in nacizmom opravičljiva.
Vsekakor ste del državljanov - ve se, katerega - pošteno razpištolili. V enem od desnih medijev beremo: "Lani so se domoljubi zbrali v Facebook skupini z naslovom Onemogočimo orgijo rdečih pr***c in pra***v, na Kongresnem trgu pa so se zbrali s slovenskimi zastavami, karantanskimi panterji in grbi Vojvodine Kranjske. S seboj so prinesli tudi bobne, piščalke in trobente, kar želijo ponoviti tudi letos."
Komu privoščite?
Zmeraj podrezate v neko nevralgično točko družbe, a ne?
Mislim, da je bil Matej Bogataj tisti, ki je enkrat zapisal, da sprožate besne reakcije in da ste ob njih videti nekako tako kot mačka, ki se skrbno in počasi umiva pol metra od skrajnega dometa pasje verige, zagnani čuvaj pa svojo službo opravlja do roba hripavosti in izčrpanosti.
Do vašega izrekanja javnost pač nikoli ni ravnodušna, to tako ali tako veste.
Ko nestrpnost dobi krila, je tudi sovraštvo nevarno blizu.
Sočutje do migrantov ni najbolj politično unovčljivo. Pravzaprav je bolj unovčljivo, da jih odklanjaš. SLS ima na predvolilnih džambih napisano "Slovenija ni samo Ahmad".
Zakaj pravzaprav ne vstopite v stranko? Z Levico imate veliko skupnih pogledov na preteklost in sedanjost.
Dobro ločite prijaznost od priliznjenosti, med toplimi in sladkobnimi ljudmi?
Obvezna trema pred koncertom?
Šanson je komunikativen žanr.
V 80-ih ste peli Marijine romarske pesmi, zdaj partizanske. Zmeraj proti toku ali kaj?
Pred skoraj dvajsetimi leti ste tudi rekli "poezijo sem amputirala od sebe". Aprila letos ste predstavili novo pesniško zbirko haikujev Naj bo poleti, še prej je izšla Zima vezilja.
Očitno je nekaj poezije še zmeraj deponirane v vas.
Vaš prvi?
"Šipek je vzcvetel/na robu prepadnih skal./Zora Konjajev." Od kod ta haiku? Poznate Zoro Konjajev, nekdanjo partizansko zdravnico?
Kot je povedala predsedniku Pahorju, zakaj odklanja njegovo povabilo, da se udeleži uglednih slovesnosti ob pokopu posmrtnih ostankov trupel iz Hude Jame. Preveč svojih najbližjih je izgubila v vojni.
Vaš pesniški kolega Josip Osti je zapisal, in mediji smo potem ponavljali za njim, "najbolj uresničena pesnica v zgodovini Slovenije". Kako uresničena?
Enako kot v vaši prejšnji poeziji tudi v vaših haikujih prebiva smrt.
Kako pridejo prave besede? Morajo biti od znotraj izgovorjene, preden pridejo na papir?
Nekoč ste rekli, da pravljice z lahkoto pišete, da pa je poezija bolj kamnoseško delo.
Ni rebus, ki ga je treba reševati.
Vas forma haikuja ne omejuje?
Zima vezilja, Naj bo poleti ... Prideta še pomlad in jesen?
Hočete reči, da ste opravili s strahom pred smrtjo? Z vsemi strahovi?
Stoštiriletnica s škatlo cigaret pred sabo - točno tako kot zdaj - na kateri je napis: Kadilci umirajo mlajši. Bilo bi čisto v vašem slogu ...
Eh, malo pa vam je že žal, da ne bi več videli pelina, svetlina in kačjih pastirjev ...
Kako je v domu starejših v Trnovem?
Vi z njimi tudi?
Janez Stanovnik je tudi v Trnovem. Udarita kakšno debato?
Slišim, da se veliko družite z mladimi.
Pravzaprav nisem mislila otrok, mislila sem mlade ljudi. Vas upajo nagovoriti?
Ste že morali to podobo malo donegovati.
Čudno pravzaprav, kako ene stvari iz otroštva ne nehajo boleti niti pri osemdesetih.
Ste bili kdaj v življenju brez denarja?
Niste pa nikoli bili brez prijateljev.
Spremljate predvolilna soočanja?
No, dobro vas je spet videti korakati v popolni bojni opremi.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta