Dolgi postopki in spremembe: Kaj čaka upravičence do dodatka za pomoč in postrežbo?

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo upokojenci, ki potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju življenjskih potreb, slepi in slabovidni ter nepokretni. Postopek ugotavljanja upravičenosti do pomoči je v rokah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. A te pravice kmalu ne bo več, vsaj ne v takem obsegu kot danes. Na tem področju se v tem letu obetajo velike spremembe, in sicer s polno uveljavitvijo zakona o dolgotrajni oskrbi. S 1. decembrom 2025 se prenehajo uporabljati vse določbe, ki se nanašajo na dodatek za pomoč in postrežbo, razen za slepe in slabovidne. To pomeni, da bo omenjeni zavod obravnaval le še vloge za dodatek za pomoč in postrežbo, ki bodo na zavod vložene do vključno 30. novembra 2025. Nato pa bo ta pomoč sodila med pravice, ki jih ureja zakon o dolgotrajni oskrbi. "Veliko je še odprtih vprašanj. Vemo, da bo ta pravica ukinjena, kako jo bo nadomestila pravica iz dolgotrajne oskrbe, pa operativno še ne vemo. Predvsem si želimo čim prej dobiti operativna navodila," je povedala direktorica Centra za socialno delo Maribor Marjana Bravc.Po postopku o dolgotrajni oskrbi in ne več na ZPIZPri ZPIZ pa so pojasnili, da bodo upravičenci ta dodatek prejemali še naprej, tudi po 1. decembru 2025. "Če se bo spremenilo zdravstveno stanje uživalca pravice do dodatka za pomoč in postrežbo oziroma bo želel uveljavljati pravico na podlagi dolgotrajne oskrbe, bo moral vložiti nov zahtevek (na vstopni točki oziroma centru za socialno delo) in uveljavljati pravico v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi." Po 1. decembru bodo morali tisti, ki bi sicer zaprosili za dodatek za pomoč in postrežbo, skozi proces pridobivanja pravic do dolgotrajne oskrbe, saj po tem datumu (razen slepih, slabovidnih) ne bodo mogli več podajati vlog za priznanje pravice do dodatka.Po podatkih ZPIZ je dodatek za pomoč in postrežbo decembra lani prejemalo 34.543 ljudi, kar je številčno na nivoju let 2019 in 2020, ko jih je ta dodatek prejemalo 34.607 oziroma 34.679, sicer pa so bile v drugih letih številke nekoliko nižje. V nekaterih domovih za starejše ugotavljajo, da veliko starejših ne ve za to pomoč. Pri ZPIZ se s tem ne strinjajo. Lani je bilo podanih 16.825 izvedenskih mnenj, zato menijo, da so starejši ljudje ali njihovi svojci na splošno seznanjeni s to pravico in da gre le za osamljene ali posamezne primere oziroma za manjše število oseb, ki te pravice ne poznajo. Dodatek se podeljuje v treh višinah, in sicer za najhuje prizadete znaša 518,66 evra, takoimenovani višji znesek je 361,69 evra in nižji 180,85 evra.Več kot tri mesece do obiska zdravnikaZa uveljavljanje te pravice je treba oddati vlogo. "Zahtevek za oceno potrebe po pomoči in postrežbi v veliki večini vlagajo svojci zavarovancev, redkeje njihovi osebni zdravniki, ki sicer precej bolj objektivno odgovorijo na zastavljena vprašanja o zmožnosti zavarovanca za opravljanje osnovnih življenjskih potreb," so pojasnili pri ZPIZ. Od oddaje zahtevka do začetka postopka za oceno potrebe po pomoči in postrežbi in nato še odločbe pa lahko mine tudi več mesecev. Povprečni čas trajanja postopka za oceno je bil lani na področju izvedenstva različen, na območju invalidske komisije Celja 82 dni, Maribora 99 dni in Ljubljane 112 dni. Pri ZPIZ so obširno odgovorili, zakaj postopek traja tako dolgo.Na dolžino trajanja postopka za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo vpliva več dejavnikov. Eden so okoliščine na strani strank (predložitev neustrezne medicinske dokumentacije, navedbe v vlogi pogosto ne ustrezajo resničnemu psihofizičnemu stanju zavarovanca, neobveščanje invalidske komisije, kje posamezna oseba je: zdravnik na primer pride na dom zavarovanca, ta pa je v bolnišnici, pri svojcih, v domu starejših občanov ...). Pojasnijo pa tudi postopek, povezan s podajo izvedenskega mnenja. Velik izziv, s katerim se srečujejo pri ZPIZ v zadnjem obdobju, je, da zdravniki izvedenci zaradi prezasedenosti ne zmorejo opraviti toliko obiskov na domovih zavarovancev in v domovih starejših občanov, kot bi jih morali glede na število zahtevkov, ki jih prejmejo. Prebivalstvo se stara, število zahtevkov za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo se povečuje. "Okoliščine na strani zavoda so splošno znane, saj se na ravni države srečujemo s pomanjkanjem zdravniškega kadra. Zavod si močno prizadeva, da bi za sodelovanje v invalidskih komisijah pridobil čim več zdravnikov specialistov ustreznih specializacij, zavarovancem omogočil kvalitetno in hitro obravnavo ter s tem priznanje pravice, ki jo uveljavljajo, med drugim tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo," pojasnjujejo. Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje tudi upravičencu, ki biva v domu starejših občanov in mu je ta pravica priznana z odločbo zavoda. Ni pa nujno, da je vsak stanovalec doma starejših občanov upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo. In še, če morda kdo ne ve. Kdor prejema pokojnino iz tujine, je lahko upravičen tudi do dodatka za nego po predpisih države, iz katere prejema pokojnino. "V nekaterih domovih ugotavljajo, da veliko starejših ne ve za to pomoč. Pri ZPIZ se s tem ne strinjajo" Kakšna je vloga osebnega zdravnika? Zahtevo za priznanje pravice do dodatka lahko vložijo osebni zdravnik, upravičenec sam ali njegovi sorodniki. V veliko primerih je prav osebni zdravnik tisti, ki prvi pri svojem pacientu zazna, da bi lahko bil upravičen do te pravice. Zahtevi je namreč treba priložiti tudi ustrezno medicinsko dokumentacijo, ki jo mora overiti izbrani osebni zdravnik, če ni predložena v originalu. Žal se dogaja, da so nekateri pacienti izgubljeni v sistemu zaradi odsotnosti osebnih zdravnikov, nadomeščanj ... Predvsem pa nekateri pričakujejo, da jih bo na to pravico opozoril osebni zdravnik, ki najbolje pozna njihovo zdravstveno stanje. "V ospredju je problem, da so, ker niso imeli boljše ideje, spet določili izbranega zdravnika, ki bi naj overjal medicinsko dokumentacijo. To je zraslo na zelniku ZPIZ in s tem se ne strinjamo, saj zdravniki nismo overitelji. Pacienti lahko predložijo originale, pri notarju overjene kopije ali pa naj ZPIZ poišče drugo rešitev," odgovarjata Maja Arzenšek, vodja družinskih zdravnikov v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, in Danica Sirk, predstojnica enote patronažnega varstva. Dodajata še, da v okviru patronažnega varstva pacientom in svojcem ob patronažnem obisku predstavijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ter možnost oddaje vloge samostojno ali prek izbranega zdravnika.

Dolgi postopki in spremembe: Kaj čaka upravičence do dodatka za pomoč in postrežbo?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano