Poseljenost podeželja in njegov nadaljnji razvoj sta tesno povezana z dostopnostjo osnovnih storitev, kot so poštne, bančne in druge upravne storitve, ki so ključne za prebivalce, ki ostajajo v manjših krajih in ne sledijo trendu selitev v večja urbana središča. Na številnih ruralnih območjih se dostopnost teh storitev postopoma zmanjšuje ali se te storitve preoblikujejo – predvsem zaradi racionalizacije poslovanja, nizke dobičkonosnosti in vpliva tehnološkega razvoja, ki spreminja način poslovanja in vsakdanjik ljudi.
Primer zaprtja Petrolovih bencinskih servisov še zdaleč ni edini, ki se je zgodil v zadnjih letih, desetletju. Izkušnje manjših naselij in občin po več regijah kažejo, da so spremembe v delovanju pošt in bank, vključno z dostopnostjo bankomatov, že občutno zaznamovale vsakdanje življenje tamkajšnjih prebivalcev. Čeprav se odločevalcem ti premiki morda ne zdijo bistveni, lokalne skupnosti opozarjajo, da imajo pomemben vpliv na kakovost življenja – zlasti pri starejših – ter dolgoročno odvračajo tudi mlajše generacije.
Ni vseeno, ali ima kraj svojo pošto, kakšna sta njen status in delovni čas ter ali je prebivalcem na voljo banka ali vsaj bankomat. Vse to pomembno prispeva tudi k občutku povezanosti, samostojnosti in dostopnosti osnovnih storitev, kar je ključno za ohranjanje vitalnosti podeželja.
Racionalizacije že, a ne na račun neenakosti državljanov
Tudi župani teh občin so v zadnjem desetletju aktivno opozarjali na zapostavljenost predvsem posameznih zaselkov, če ne celotnih občin, ko gre za javni potniški promet, pa tudi za dostopnost storitev s prisotnostjo poslovalnic pošte, banke, bankomatov ali trgovin. Da sicer razumejo podjetja, ki skušajo racionalizirati svoje poslovanje, a da država ne bi smela dopustiti takšne neenakosti državljanov, opozarjajo. Saj da imajo večja mesta vse, manjšim pa da jemljejo še tisto, kar je za človeka nepogrešljiv standard v sodobnem načinu življenja. Marsikje se je zgodilo, da so na primer bančno poslovalnico ukinili že pred časom, ostal je le bankomat. So pa v zadnjih letih banke krčile tudi mreže bankomatov. In ne gre le za starejše, te manjše občine so v zadnjem času postale zanimive tudi za mlajše družine.
Če v kraju ni več trgovin, so cene v tisti, ki je, ponavadi višje, več stvari je manj dostopnih, še nekoč dostopne storitve se vse bolj krčijo. Pogosto se zgodi, da podjetja najprej spreminjajo delovni čas, nato marsikatere storitve ukinejo.
Pri nekaterih podjetjih iz trgovskega, bančnega in lekarniškega sektorja smo preverili, koliko poslovalnic so zaprli od leta 2015 do danes. Pred zaprtjem Petrolovih poslovalnic smo največ poročali o zapiranju Mercatorjevih trgovin, čeprav podjetje uradno seznama ni komuniciralo. Odgovorov na vprašanje, poslano ta ponedeljek, o tem, koliko poslovalnic so zaprli v zadnjem desetletju, do včeraj še nismo prejeli, zato objavljamo informacije o številu zaprtih poslovalnic v lanskem in letošnjem letu, o katerih smo v Večeru že pisali. Za leta od 2015 do 2023 pa smo si pomagali objavljenimi letnimi poročili. Torej, lani in letos so v Mercatorju zaprli ali zapirajo 72 manjših prodajnih enot po Sloveniji, z januarja letos zaprtimi 33 trgovinami Mercator Tehnike jih je skupaj 105. Leta 2015 je imel Mercator še okoli 860 lastnih in franšiznih prodajnih enot, konec leta 2023 pa 659. Če od tega odštejemo še omenjenih 105 zaprtih prodajnih enot, bi lahko Mercator od leta 2015 zaprl okoli tristo različnih prodajnih enot. Kot je znano, so zaprli vsaj štiri prodajalne v Mariboru (na Radvanjski in Vrbanski cesti, v centru City in na Teznem) ter tudi trgovine na Koroškem (v Prevaljah), v Podravju (v vasi Tržec), tudi na Primorskem in Obali. V Meractorju zapiranje maloprodajnih enot utemeljujejo s skrbjo za poslovno učinkovitost. Da analizirajo vsako maloprodajno enoto po prihodkih in stroških, odločitev za zapiranje posamezne enote pa je odvisna tudi od tega, ali je v bližini druga maloprodajna enota. "Za primere, ko vsi napori, da bi posamezna enota poslovala uspešno, niso učinkoviti, se v večini primerov odločimo poiskati franšizerja, pri tem pa aktivno sodelujejo z lokalnimi skupnostmi."
S franšizami v manjše kraje
V Sparu so nam odgovorili, da ne govorijo o zapiranju trgovin, temveč o stalni rasti in razvoju. "Vsako leto odpiramo nove lastne ali franšizne trgovine ter prenavljamo obstoječe. Od leta 2015 smo zaprli le manjše število trgovin, predvsem tam, kjer smo imeli v neposredni bližini drugo lastno trgovino – večinoma v večjih krajih," so pojasnili in dodali, da imajo trenutno 112 lastnih trgovin (SPAR in Interspar) po vsej Sloveniji. Širijo se tudi prek franšiz SPAR partner, kar velja predvsem za manjše kraje. Prvo takšno trgovino so odprli leta 2015, konec leta 2024 jih je bilo 29, letos pa so odprli še 13 novih, skupno jih je 42. "Ta širitev na podeželje je del naše dolgoročne zaveze k izboljšanju kakovosti bivanja in razvoju lokalnega okolja," dodajajo v podjetju, kjer poudarjajo, da se predvsem s franšiznimi trgovinami zelo širijo v manjše kraje, zadnjo so odprli v Martuljku.
V Tušu so nam odgovorili, da so v preteklih desetih letih zaprli osem in odprli devet novih poslovalnic. "Večino poslovalnic smo zaprli oziroma odprli v srednje velikih in večjih mestih," pravijo.
Banke digitalizirajo svoje poslovanje
Iz OTP banke so nam sporočili, da so poslovno mrežo optimizirali skladno s svojo poslovno strategijo in s ciljem zagotavljanja dolgoročne učinkovitosti ter še boljše uporabniške izkušnje za komitente, ter dodali, da strankam omogočajo tudi opravljanje večine bančnih storitev v poslovalnicah Pošte Slovenije, imajo tudi več kot 400 bankomatov. Smo pa zaprosili za dodatne odgovore, koliko poslovalnic sta imeli tedaj še ločeni Nova KBM in SKB banka leta 2015 in koliko jih ima OTP banka danes. Medtem ko čakamo na odgovore, smo s pomočjo ChatGPT preverili, koliko poslovalnic so leta 2015 imele Nova KBM, Abanka in SKB banka. Skupno število za vse tri je bilo 179 poslovalnic, iz letnega poročila OTP banke za leto 2024 pa izhaja, da je imela ob koncu lanskega leta 78 poslovalnic.
V NLB poudarjajo, da je treba prilagoditve oziroma optimizacijo poslovne mreže "obravnavati ločeno od splošnih trendov v bančništvu in spreminjajočih se uporabniških navad strank, ki jim nismo priča zgolj v Sloveniji, temveč po celem svetu". Dodajajo, da opažajo, da se uporabniške navade strank spreminjajo in da vse pogosteje uporabljajo digitalne načine poslovanja z banko. "Danes več kot 65 odstotkov vseh naših strank v Sloveniji aktivno uporablja digitalne kanale, predvsem mobilno banko, zato velik del strank klasičnih poslovalnic niti ne obiskuje več. V populaciji med 18. in 50. letom starosti, več kot 80 odstotkov strank vstopi v digitalno banko NLB Klik skoraj vsak dan, tako da so veliko pogosteje v stiku z banko, kot so bile stranke pred leti," so odgovorili. In dodali: "Za optimizacijo naše poslovne mreže se odločamo na podlagi analize ključnih kriterijev, kot so rentabilnost, potencial za širitev in geografska umeščenost, kot tudi na podlagi predvidenih razmer na trgu, upoštevajoč spreminjajoče se uporabniške navade."
Da pa nemoteno bančno poslovanje ter osebni stik z bančnim uslužbencem v krajih, kjer so zaprli poslovalnico, praviloma omogočajo z rednimi obiski NLB Mobilne poslovalnice Bank&Go, tj. banke na kolesih, ki da predstavlja most med sodobnim digitalnim in klasičnim osebnim pristopom. Priznavajo, da so v zadnjih desetih letih mrežo poslovalnic optimizirali v nekaj valovih, skupaj za nekaj deset enot, "kljub temu pa ves čas zagotavljamo široko in dostopno celovito regijsko pokritost, saj se zavedamo, da nekatere stranke še vedno cenijo osebni stik bančnika in se počasneje navajajo na digitalne kanale," še pravijo.
Pošta Slovenije zaprla 76 pošt
V Pošti Slovenije so od leta 2015 do danes zaprli 76 pošt, od tega največ do leta 2020. "V letošnjem letu nismo zaprli nobene poslovalnice, v lanskem letu smo zaprli eno, predlani dve, leto pred tem pa prav tako le eno poslovalnico."
Tretjino poštnih enot so zaprli v večjih mestih, kjer je na voljo več poslovalnic. Povsod, kjer so pošto zaprli v manjših krajih, pa poštne storitve izvajajo preko tako imenovane pismonoške pošte, kar pomeni, da lahko občani storitve opravijo neposredno ob obisku pismonoše na domu, pojasnjujejo v Pošti Slovenije in dodajajo, da tako uporabnikom omogočajo enake poštne storitve ne glede na to, ali jih nudijo na poštah, pogodbenih poštah ali preko pismonoš na domovih.
Ob tem so v zadnjih letih dodatno vzpostavili več kot 350 alternativnih lokacij za prevzem in oddajo pošiljk ter 236 paketomatov. Tem bodo še letos sledili dodatni paketomati, s katerimi se bo skupno število prevzemno-oddajnih točk po vsej Sloveniji povečalo na skoraj 500, še odgovarjajo v Pošti Slovenije in dodajajo, da tako skozi različne oblike poštnih poslovalnic ter drugih brezkontaktnih točk uporabnikom omogočajo opravljanje poštnih storitev vsaj petkrat na teden. Mrežo alternativnih kontaktnih točk pa bodo povečevali tudi v prihodnje.
Zapirajo tudi nekatere lekarne
V podjetju Lekarne Maribor so nam odgovorili, da v obdobju od leta 2015 do danes niso zaprli nobene lekarne, še posebej ne v manjših krajih oziroma občinah. "Nasprotno, v tem času smo celo odprli nove lekarniške enote v Sladkem vrhu, Slivnici, Sveti Ani in Lenartu. V tem obdobju smo tudi preselili Lekarno Pri gradu na novo lokacijo v Zdravstveno postajo Magdalena," so še dodali.
V Lekarni Ljubljana pa izpostavljajo, da se v lekarniški dejavnosti v Sloveniji srečujejo z velikim pomanjkanjem kadra, predvsem magistrov farmacije, pa tudi farmacevtskih tehnikov. "Lekarniških strokovnih delavcev primanjkuje po celi državi, na kar opozarja tudi Lekarniška zbornica Slovenije, tako vsi izvajalci lekarniške dejavnosti sprejemamo ukrepe, ki žal vplivajo na slabšo dostopnost lekarniških storitev – krajšanje odpiralnih časov oziroma začasno zaprtje lekarn," pojasnjujejo.
In dodajajo, da so zaradi manka strokovnega kadra pred dobrim letom začasno zaprli štiri lekarne v Ljubljani (Mirje, Bežigrad, Levstik in Tehnološki park). "Lekarna Cerknica je trenutno v fazi prenove – izvajajo se dela za dokončanje novega prizidka k Zdravstvenemu domu Cerknica, v katerem bomo uredili nove prostore lekarne. V tem času je uporabnikom na voljo Lekarna Cerknica Center, ki je podaljšala odpiralni čas in prevzela dežurno službo ob nedeljah in praznikih. Prav tako je zaradi prenove zaprta Lekarna Grosuplje. Začasno sta zaprti še lekarniški podružnici Zagradec in Log-Dragomer – prva zaradi zaprtja splošne ambulante Zdravstvenega doma Ivančna Gorica v Zagradcu, druga zaradi selitve na novo lokacijo na željo lokalne skupnosti. V času zaprtja posamezne lekarne zagotavljamo preskrbo uporabnikov lekarniških storitev v drugih bližnjih lekarnah," še pojasnjujejo in dodajajo, da se trudijo tudi v teh razmerah zagotavljati varno, strokovno in čim bolj dostopno oskrbo uporabnikov z zdravili in lekarniškimi storitvami. Že več let pa tudi opozarjajo ministrstvo za zdravje in predlagajo možne rešitve, med katerimi so tudi sistemsko in interventno reševanje delovnih pogojev, dežurne službe ter plačila za delo strokovnih lekarniških delavcev, saj da se magistri farmacije zaradi boljših delovnih pogojev in plačila raje zaposlujejo v farmacevtski industriji.
