(KOMENTAR) Nerealistično in ohlapno

Fiskalni svet je ministrstvu za finance in vladi nasploh za pripravo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti poslal več predlogov in opozoril. Kot neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike, namreč z načrtovanjem državnih proračunov že več let ni zadovoljen.Pri pripravi državnih proračunov za leti 2026 in 2027 bi zaradi številnih negotovostih glede makroekonomskih gibanj bilo treba previdno načrtovati davčne prihodke in realistično predvideti črpanje evropskih sredstev. Preprečiti bi bilo treba precenjevanje izdatkov, saj preveč napihnjeni odhodki med drugim omogočajo neučinkovito porabo javnega denarja. Kot ključno dodatno tveganje fiskalni svet vidi v predvidenem povečanju obrambnih izdatkov. Zato bi bilo po njegovih besedah nujno jasno opredeliti namen in obseg s tem povezane dodatne porabe ter določiti ukrepe, ki bodo preprečili poslabšanje javnofinančne vzdržnosti. Za doseganje javnofinančne vzdržnosti bi bilo treba zagotoviti zniževanje dolga sektorja država.Predlogi fiskalnega sveta so, kot večinoma v zadnjih petih letih, ostali neuslišani. Vladajoča politika si to ignoranco lahko privošči, ker fiskalni svet lahko le ugotavlja in opozarja, ne more pa od nje zahtevati ne ukrepanja ne neposlušnim odgovornim izrekati kazni. V pomoč pri discipliniranju pripravljavcev proračunov, še zlasti, ko je prihodnje leto volilno leto, v zadnjih petih letih tudi evrska fiskalna pravila niso več. Z ustanovitvijo sklada za financiranje pandemičnih ukrepov je bruseljska Evropska komisija v sodelovanju z državami članicami na široko odprla vrata za trošenje brez večjih meja, dokler pač gre.Fiskalna pravila so sicer že prej veljala le za majhne članice, med katerimi je tudi Slovenija. Zdaj pa so tako razvodenela, da jih praktično ni. Zaradi tega si v zadnjih letih tudi majhne članice EU lahko privoščijo ohlapno proračunsko načrtovanje in porabo. Takšna ohlapna pravila so za bruseljsko funkcionarsko elito in politično elito, ki je na vodilnih položajih v državah članicah, potrebna tudi za financiranje oboroževanja oziroma zagona vojne industrije.Po mnenju fiskalnega sveta bi morali pri pripravi proračunov za prihodnji dve leti ohranjati tudi zaupanje finančnih trgov, saj je pribitek na slovenske državne obveznice trenutno najnižji v zadnjih treh letih, bonitetne ocene države pa so med boljšimi v regiji srednje in vzhodne Evrope. Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak pa že nekaj časa opozarja, da pri zadolževanju ne gre iti do skrajnih meja, saj se je Slovenija po izbruhu finančne in gospodarske krize pred slabimi 15 leti znašla pred bankrotom z javnim dolgom, nižjim od 50 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).Finančnih družb, ki slovenski državi posojajo denar, nerealistično proračunsko načrtovanje ter nepregledna in neracionalna poraba javnega denarja očitno še prav nič ne moti. To seveda niti približno ne pomeni, da je vse v najlepšem redu. Ko ti trgovci z novci pokažejo zobe, zagrizejo zelo trdo in za običajne ljudi zelo neusmiljeno in brezčutno. Ko trgovci z novci pokažejo zobe ...

(KOMENTAR) Nerealistično in ohlapno

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano