Večina v javnem sektorju bo v tem tednu s plačo za oktober deležna drugega dviga plač v okviru plačne reforme. Izjema so manjši del javnih uslužbencev, ki je povišanje v celoti dosegel s prvim dvigom v začetku leta, ter poslanci in funkcionarji izvršilne veje oblasti, ki bodo pravico do višje plače pridobili z novim mandatom DZ. V javnem sektorju z okoli 190.000 zaposlenimi so se plače prvič zvišale v začetku leta, drugi dvig so predvideli z oktobrskimi plačami, nato bodo sledili še štirje, in sicer s 1. junijem in 1. decembrom 2026, s 1. julijem 2027 in 1. januarjem 2028.
Približno šestim odstotkom se že tokrat plače ne bodo povišale, saj so celotno povišanje dosegli s prvim dvigom, preostalim 94 odstotkom bo drugi dvig izplačan po enakih pravilih kot prvi. Če je preostanek povišanja nižji od 100 evrov, jim bo izplačan v celoti. Sicer bodo pridobili pravico do izplačila drugih 12 odstotkov celotnega povišanja, a ne manj kot 100 evrov.
Pojavljajo pa se že opozorila o prenizko ocenjenih posledicah reforme. Na ZZZS so izračunali, da bodo odhodki zavoda iz tega naslova letos za skoraj 86 milijonov evrov višji od prvotno načrtovanih v finančnem načrtu. Če so bile prvotne ocene, da se bodo v letošnjem letu sredstva za plače povišala za sedem odstotkov, naj bi bilo povišanje približno 11-odstotno, potrjujejo tudi na ministrstvu za javno upravo. Ob tem pojasnjujejo, da ob plačnih dvigih na rast sredstev za plače vplivajo tudi nekateri elementi, izpogajani v okviru plačnih stebrov, v zdravstvu t. i. super nadure (gre za bolje plačane nadure nad 170 ur letno), pa tudi nova, bolje vrednotena delovna mesta, na katera so bili zaposleni razporejeni v večjem obsegu, kot so ocenjevali tekom pogajanj. V izobraževanju pa je finančni učinek višji pri plačilu povečane učne oz. pedagoške obveznosti.
Finančne posledice je prinesla tudi večja fleksibilnost pri določanju osnovnih plač. V prenovljenem sistemu je tako javnega uslužbenca z dovolj delovne dobe in kompetencami ob zaposlitvi mogoče uvrstiti pet ali pa celo deset plačnih razredov višje od izhodiščnega. Višji plačni razred je mogoče določiti tudi že zaposlenim.
Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da ni bilo mogoče predvideti, v kolikšnem obsegu bodo te možnosti delodajalci uporabljali. Finančni minister Klemen Boštjančič pa je nedavno predstojnike v javnem sektorju z dopisom pozval, naj te možnosti uporabijo le, če imajo za to zagotovljena sredstva v finančnem načrtu. Ob kritikah sindikatov so se na pogajanjih dogovorili, da v mesecu dni pridobijo podatke po resorjih, kolikšna je bila dejanska uporaba teh elementov v praksi. Po plačnih stebrih sicer še potekajo pogajanja o kriterijih in merilih za nagrajevanje delovne uspešnosti.
