Mesec junij, ki se danes izteka, bo pri nas glede na zdajšnje podatke najtoplejši, najbolj suh in najbolj sončen junij v zgodovini meritev oziroma od leta 1950, ko imamo na voljo primerljive podatke za celo Slovenijo, je za STA povedal klimatolog Gregor Vertačnik. Junij bo tako najbolj ekstremen poletni mesec v zgodovini meritev.
"Vsako leto opažamo, da na urgenci prihaja ob veliki vročini do poslabšanj kroničnih obolenj, ki jih bolniki prebolevajo že sicer. Ne srečo zelo življenjsko ogrožajočih stanj zaradi vročine v urgentnem centru ne beležimo, beležimo pa poslabšanja kroničnih bolezni, kar je tudi pričakovano," aktualno stanje na mariborski urgenci pojasni namestnik predstojnika urgentnega centra Andrej Hohnec.
Kot že nekaj dni sporoča NIJZ, so najbolj ogroženi starejši, otroci, ljudje, ki se zdravijo že od prej, in seveda tisti, ki so bolj izpostavljeni vročini. Kljub temu navodil še vedno ne upoštevajo vsi. Hohnec: "Svetujemo samozaščitno vedenje, če je možno, se izognemo vročini, sploh neposrednemu soncu nekje od desete ure dopoldne do četrte ure popoldan. Če to ni možno, je pomembno, da uvedemo prekinitve s počitkom, se takrat umaknemo vročini, pijemo dovolj, smo bolj pozorni na znake poslabšanja kroničnih bolezni, redno jemljemo terapijo in po potrebi poiščemo zdravniško pomoč."
V hudih razmerah lahko pride tudi do vročinskega udara. Kdaj govorimo o vročinskem udaru? "Pri nas je vročinski udar relativno redek, vsaj neposredni vročinski udar. Pri tem pojavu pride do sistemskega poslabšanja zdravstvenega stanja zaradi vpliva toplote in vročine, ko so preseženi regulacijski mehanizmi telesa primernega odzivanja na vročino. Tipično pri takem bolniku beležimo visoko vročino, 39, 40 ali več, ko prenehajo delovati homeostatski mehanizmi, ki sicer uravnavajo telesno temperaturo. Pride do motenj zavesti, krčev, zmedenosti, motenj govora, bolnik se lahko neha potiti, je vroč in pordel in sam se v takem stanju ne more izogniti poslabšanju, potrebuje pomoč ljudi okoli sebe, ki naj ga umaknejo v senco, mu slečejo oblačila in začnejo hladiti, denimo z ventilatorjem, tekočino, če nima motnje zavesti, naj pije, če ima motnjo zavesti, mu v usta ne dajemo ničesar in seveda poiščemo zdravniško pomoč."
Vročina zlepi kri
V strokovni reviji Lancet so leta 2022 objavili članek, v katerem navajajo, da segrevanje ozračja za eno stopinjo poveča tveganje za infarkt za dva odstotka. Vročinski val pa poveča to možnost za kar deset do petnajst odstotkov. Julija lani so tako denimo na urgenci v UKC Ljubljana obravnavali za približno 20 odstotkov več bolnikov s srčno kapjo v primerjavi z majem.
Vročina je lahko zelo nevarna. In ker so vročinski valovi pri nas že stalnica, kar dokazujejo številne meritve, smo o njih pisali že lani. Da so prej navedeni podatki alarmantni, se je strinjal kardiolog dr. Franjo Husam Naji, predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo in angiologijo v UKC Maribor. Dlje ko vročina traja, več ko je vročinskih valov, slabše je, je dejal za Večerovo prilogo V soboto.
Kako torej vročina vpliva na srce? "Prvi dejavnik je dehidracija. Ob večji vročini se telo bolj poti in velikokrat se zaužije premalo tekočine. Kri je potem gostejša. To pomeni, da je večje potencialno tveganje za nastanek strdkov znotraj ožilja, kar je glavni mehanizem za kapi in infarkte. Kri je tudi bolj viskozna, maščobe v krvi, ki so tudi razlog za strdke, so v višji koncentraciji, ker je v krvi manj vode. In te maščobe se zato lahko hitreje zlepijo. Tudi žile reagirajo na vročino - se razširijo. To pomeni, da je slabši pretok skozi srce in možgane," pojasni Naji.
Nevarna kombinacija: napor in vročina. Tudi v morju
Še posebno nevarna je vročina hkrati s fizičnim naprezanjem. Ob pretirani telesni aktivnosti ali predolgi izpostavljenosti vročini prihaja tudi do tako imenovanih vročinskih kapi. "Ko se telo pregreje, ima to škodljive učinke tudi na celice, lahko pride do celičnih okvar in motenj ritma, srce se slabše krči," našteva Naji.
Predolga izpostavljenost vročini je torej škodljiva, kdaj tudi nevarna. Kaj je predolgo, je sicer odvisno od več dejavnikov, ni namreč enotnega merila za vse ljudi. "Zato se je temu najbolje izogniti," pove kardiolog najbolj enostavno rešitev, za koga je namreč lahko že kratka izpostavljenost preveč, sploh če ima še pridružene bolezni.
Nekateri tudi pozabijo, da je plavanje v vročini lahko nevarno, še doda. To opažajo zlasti v bolnišnicah ob morju. "Vsake toliko imamo tudi mi kakšnega Mariborčana, ki je utrpel infarkt na morju, med plavanjem. V vodi se človeku ne sprožijo določeni alarmi - ni potenja in ni pretirano vroče. Voda človeka hladi, ampak to ne pomeni, da ni dehidriran. Plavanje je tudi napor," pojasni. Zelo nevarno je seveda, če do infarkta pride že med plavanjem, saj to lahko razlog tudi za utopitev.
Članek v celoti lahko preberete tukaj.
Turizem ne sme pošiljati ljudi v vročino
Ukrepanje na globalni ravni kasni. Smo zelo zelo pozni in naj se sliši še tako grozno - četudi fosilna goriva povsem opustimo, bodo vročinski valovi v celoti ostali. Nujna so mednarodna, nacionalna, regionalna prizadevanja za prilagajanje, sploh zato, ker je treba prilagoditi, spremeniti zelo veliko stvari. Turizem je ena od njih. Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj: "Turizem ne sme več pošiljati ljudi v vročino, po domače povedano: pojdimo na sever. Seveda to ni prijazen ukrep, ampak dolgoročno bo treba nekaj ukreniti, ponuditi denimo visokogorske destinacije, drugače usmeriti promet. Vsako prilagajanje terja trud in usklajevanja. Seveda ne more ena država sama reči, sedaj pa ne bomo spuščali tovornjakov na ceste, ker je prevroče, potrebujemo evropska pravila za zdravstvo, delavstvo, turizem. Morda bo treba premisliti tudi o terminu počitnic. Prilagajanje ni le klimatska naprava, so tudi percepcije ljudi in to je ta hip pomembnejše od sončnih elektrarn. Te že imamo, pa jih ne nameščamo. Pri vročini pa nič, še hitreje pozabimo vročinske valove kot poplave." Če je letos v razpravah na prvem mestu zdravstvo, je učinkov vročine v resnici veliko več. Tako so denimo posledica vročine tudi požari. "Ti so neminljiv sestavni del vročinskega vala, prav tako seveda suša. A pri suši si še lahko pomagamo z namakanjem, pri požarih pa rešitev praktično ni. In ko gre za ukrepe, moramo ubiti tri muhe na en mah. Potrebujemo ukrepe, ki bodo dobri za gozd, kmetijstvo, turizem in ljudi, slednji morajo seveda imeti prioriteto. In to vedno ponavljam - mi nimamo ministrstva za podnebne spremembe, inštituta, ljudi, ki bi se s tem ukvarjali. To so težke stvari, ne more se uradnik malo ukvarjati s poplavami, čez nekaj dni pa z vročinskim valom," je dejala dr. Lučka Kajfež Bogataj.
