V Srebrni niti predstavili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kako je z zlorabami?

Pet let od prvega osnutka in nekaj tednov po tem, ko se je v Švici ob pomoči poslovila upokojena učiteljica Alenka Čurin Janžekovič, so v Srebrni niti predstavili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. S sprejetjem slednjega bi neozdravljivo bolnim in posledično trpečim, ki bi si to neomajno želeli, omogočili skrajšanje trpečega umiranja. Predlog želijo v državni zbor vložiti s podpisi 5000 volivcev, saj, kot je dejal vodja projekta priprave zakonskega predloga, Andrej Pleterski, bo volja poslank in poslancev pri odločanju o predlogu v veliki meri odvisna od občutenja množične ljudske podpore predlogu zakona. "Zato je pomembno, da volivci v čim večjem številu prispevajo svoj podpis." Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki so jo danes že obvestili o pobudi za zbiranje podpisov, je rok za začetek zbiranja podpisov dolžna določiti v sedmih dneh.Po besedah Andreja Pleterskega, čigar oče, akademik Janko je pred leti neuspešno v pismu pozival državni zbor, naj mu omogočijo dostojno in dostojanstveno smrt, je pojasnil, da zakon nikomur ničesar ne jemlje. Prav vsakomur le prinaša občutek, da bo imel varen izhod in ne bo imel strahu pred koncem morebitnega trpečega življenja. Predlog, ki je bil izpopolnjen po letu in pol javne razprave, pomoč pri prostovoljnem končanju življenja omogoča polnoletnim, obvezno zavarovanim osebam v Sloveniji, "ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja". Za pomoč ne bodo mogle zaprositi osebe, ki nimajo fizioloških razlogov za trpljenje, tiste, ki trpijo za depresijo, osebe, ki trpijo zaradi naveličanosti življenja in ki niso sposobne odločati o sebi.Notarska overitev, ugovor vestiZaradi očitkov nasprotnikov omenjene rešitve, češ da bo prihajalo do zlorab, oblikovalci zakona, ki so predvideli vrsto varovalk, izpostavljajo, da v nobeni od držav, ki ima to pravico zakonsko urejeno, še ni bila sodno potrjena zloraba.Ob jasnih določbah, kdo lahko zaprosi za omenjeno pomoč, je natančno predpisan tudi postopek. Pacient mora željo izraziti pred osebnim ali drugim lečečim zdravnikom, ki po preverbi izpolnjevanja osnovnih pogojev in pridobitvi vse zdravstvene dokumentacije, ponovno opravi razgovor s pacientom. Če ta vztraja pri odločitvi, izpolnita zahtevek za uveljavitev pravice. Tega mora pacient, kakor tudi obrazec, v katerem potrdi, da je bil o celotnem postopku ter pravicah informiran, notarsko overiti. O upravičenosti prošnje, na podlagi mnenja lečečega zdravnika, še enega neodvisnega zdravnika in psihiatra, bo odločala Komisija za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Član te tudi napiše elektronski recept za smrtonosno učinkovino, ki jo bo v lekarni lahko dvignil le zdravnik ali pooblaščeni zdravstveni delavec. V primeru pomoči pri prostovoljnem končanju življenja mora pacient učinkovino popiti sam, ob prisotnosti zdravnika ali medicinske sestre. Ta ga mora pred sklepnim dejanjem še enkrat vprašati, ali pri svoji odločitvi vztraja. Pomoč se izvede na njegovem domu in le izjemoma v bolnišnici ali drugi zasebni zdravstveni ustanovi. V izjemnih primerih, ko tega zaradi zdravstvenega stanja, denimo, če je tetraplegik, ne zmore sam, bo to opravil lečeči oziroma nadomesti zdravnik ali diplomirana medicinska oseba. V vseh postopkih bodo imeli omenjeni tudi pravico do ugovora vesti.Do 30 na letoS tovrstnimi rešitvami, tako Pleterski, so prisluhnili v javni razpravi najpogosteje izpostavljenima pripombama, in sicer, da bi pacient na podlagi svoje ocene trpljenja sprejel zmotno odločitev ter da je nujno družinske zdravnike razbremeniti odgovornosti tovrstne pomoči. Kljub slednjemu in številnim posvetom z različnimi zdravniškimi združenji, vodstva slednjih še vedno nasprotujejo omenjeni pomoči. A, kot je dejal Pleterski, so skozi javno razpravo in različne predstavitve spoznali tudi veliko zdravnikov, ki so pripravljeni sodelovati in pomagati trpečim.V Srebrni niti še poudarjajo, da se za takšen korak posamezniki odločijo zelo redko. Po primerjalnih izračunih, na podlagi prakse v državah, kjer je ta možnost že uzakonjena, bi se pri nas zanjo odločilo okoli 30 oseb na leto.Da bi se ljudje lahko čim bolje seznanili s predlogom in postavili tudi morebitna vprašanja, so njegovi avtorji, poleg Pleterskega, zdravnik Dušan Keber, znanstvena svetnica Brigita Skela Savič, pravnik Luka Mišič in filozof Igor Pribac, oblikovali spletno stran www.mojezivljenje.si. Na njej bo tudi objavljeno, kdaj se bodo začeli zbirati podpisi za podporo predlogu zakona. Voljč: Vztrajamo! V Komisiji RS za medicinsko etiko doslej niso bili naklonjeni ne pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne evtanaziji. In, kot kaže, bodo pri tem vztrajali. Njen predsednik, dr. Božidar Voljč, je za Večer povedal, da njihovo stališče ostaja nespremenjeno. Leta 2018 so se v izjavi sklicevali zlasti na nedotakljivost življenja, poslanstvo zdravnika in možne zlorabe. "Če bomo pozvani, bomo to svoje stališče še enkrat pojasnili, v nasprotnem primeru bomo že znano stališče objavili na spletni strani komisije za medicinsko etiko."

V Srebrni niti predstavili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kako je z zlorabami?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano