Odbor za zdravstvo bo to sredo obravnaval predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Vsi najvidnejši predstavniki pedagoške, psihološke in zdravstvene stroke ob tem ponovno opozarjajo na neprimernost uvajanja psihoterapije v šole. Po prvem opozorilu so na ministrstvu za zdravje očitno želeli dikcijo zakona popraviti z amandmajem, ki predvideva, da bi se psihoterapija lahko izvajala v prostorih šole v okviru javne zdravstvene mreže, podobno, kot je na šoli zobozdravnik. "Menimo, da je taka primerjava nepremišljena in popolnoma neprimerna. Preventivne zobozdravstvene preglede namreč potrebuje vsak otrok, psihoterapije pa ne," so izpostavili številni podpisniki pisma, namenjenega poslancem in vladi.
Le tri do pet odstotkov otrok potrebuje bolj kompleksne obravnave, ki pa se po naravi dela izvajajo zunaj šole, "kjer se otrokom nudita celovit multidisciplinaren pristop in specifična individualno strokovno utemeljena terapija". V psihoterapijo se namreč ne vključi samo otrok, temveč cela družina, za kar je potreben tim strokovnjakov, od pedpopsihiatrov, psihologov, kliničnih psihologov, socialnih delavcev, pedagogov. "Šola tega ne more zagotoviti." Obravnavanje zgolj otroka pa bi pomenilo njegovo stigmatizacijo in patologizacijo, ki bi zaradi tega, da je ta obravnava na šoli, vodili v dodatno socialno izključenost in s tem povečevanje težav, izpostavljajo.
Strokovnjaki ponovno opozarjajo na vstop verskih vsebin v šolo
Ob tem strokovnjaki ponovno opozarjajo na vstop verskih vsebin v šolo, ne predstavljajo si, kako bi potekale psihoterapije pri mladostnikih, ki se soočajo z izzivi na področju spolne identitete, istospolno usmerjenostjo, splavom, saj psihoterapevtska šola Teološke fakultete Univerze v Ljubljani izhaja iz krščanskega pojmovanja tradicionalne družine.
Podpisani pričakujejo, da si bo vlada prizadevala za to, da se v šolah prioritetno zagotovijo učiteljice in učitelji ter okrepijo svetovalne službe ter se tako zmanjša potreba po psihoterapiji, "ko pa ta kljub vsemu še nastane, je treba povečati dostopnost obravnav zunaj šole s tem, da se intenzivira razvoj centrov za duševno zdravje, kajti le na ta način bo otrokom zagotovljena celovita in kakovostna obravnava". "Šola pa ni prostor za zdravstvene dejavnosti, kajti njen namen sta razvoj osebnosti in pridobivanje znanj," še enkrat opozarjajo strokovnjaki, ki podpirajo nadaljnjo krepitev že obstoječih profilov, saj ti omogočajo celostno obravnavo otroka ali mladostnika, pri čemer je psihoterapija le eden izmed integralnih delov njihovega dela. "Nikakor pa ne moremo podpreti zniževanja standardov, kot to predvideva obstoječi predlog zakona."
