Poslanske skupine koalicije so skupaj s poslancem italijanske narodne skupnosti in tremi samostojnimi poslanci vložile predlog novele zakona o volitvah v DZ. Predlog predvideva uvedbo tako imenovanega neobveznega preferenčnega glasu ob ukinitvi volilnih okrajev in ob obstoječem številu volilnih enot v državi.
Tacer: Sklepamo, da v NSi predlog podpirajo
Poslanka Svobode Lucija Tacer je spomnila, da je predsednik vlade Robert Golob po lanskem posvetovalnem referendumu, na katerem so volivci izrazili podporo uvedbi preferenčnega glasu, sklical posvet predsednikov parlamentarni strank na to temo. "Od takrat iščemo konsenz, kako voljo ljudstva čim hitreje in čim bolj optimalno uveljaviti. Po zadnjih pogovorih in tudi javnih razpravah je bilo nakazano, da lahko s spremembo zakona o volitvah v državni zbor in ukinitvijo volilnih okrajev dosežemo zahtevano večino," je povedala poslanka.
Kot je pojasnila, so ob pripravi predloga k sopodpisom povabili vse poslanske skupine. Od NSi so dobili pisni odgovor, da se vsebinsko njihovo stališče do predloga o volilni zakonodaji ni spremenilo, da pa ne bodo prispevali podpisov za vloženi predlog. "Iz tega sklepamo, da predlog podpirajo," pravi poslanka Svobode.
Za volitve 2030, ne prve naslednje
V Svobodi zavračajo pomislek, da časa za spremembe volilne zakonodaje v aktualnem mandatu ni več. Nasprotno menijo, da je čas pravi, saj morebitno sprejetje predloga ne bi vplivalo na državnozborske volitve v prihodnjem letu, temveč šele na volitve leta 2030. "S tem izničimo politične kalkulacije nekaterih poslank in poslancev, ki bi lahko ovirale sprejem te zakonodaje. Glede na javno razpravo in podporo, ki je bila izražena, računamo da bomo poslanke in poslanci voljo ljudstva čim hitreje uveljavili," je poudarila Tacer.
"Dejstvo je, da stranke koalicije nimamo dovolj glasov za spremembo volilnega sistema," pa pravi vodja poslanske skupine SD Jani Prednik. A glede na to, da se je vsaj ena opozicijska stranka pred časom strinjala z uvedbo preferenčnega glasu, zdaj apelirajo "ravno na to stranko, da se nam pridruži in ob glasovanju v DZ prispeva svoje glasove". Prednik je spomnil, da so volivci na lanskem posvetovalnem referendumu izrazili jasno podporo uvedbi preferenčnega glasu, čemur želijo slediti tudi v koaliciji.
Da bo predlog novele dobil ustrezno podporo, se nadejajo tudi v Levici. Vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec je spomnil, da so volivci na lanskem referendumu uvedbo preferenčnega glasu podprli s prepričljivo večino, v koaliciji pa so temu sledili in pripravili še zadnji zakon, ki uresničujejo referendumsko voljo ljudi, je izpostavil.
V Levici pričakujejo, da bodo predlog podprli tudi v NSi, ob čemer je spomnil, da je odhajajoči predsednik opozicijske stranke Matej Tonin nedavno javno napovedal podporo uvedbi.
Tokratni poskus spremembe volilne zakonodaje ni prvi v tem mandatu. Zadnjega so poslanci Svobode vložili januarja letos, a je marca propadel, ker je NSi odrekla podporo rešitvam, ki jih je v osnovi sama predlagala. Na mizi je bila takrat ideja, da bi število poslancev povečali z 90 na 92, imeli bi 18 volilnih enot in preferenčni glas na volitvah v DZ.
Za spremembo volilne zakonodaje koalicija potrebuje dvetretjinsko večino, torej 60 poslanskih glasov, zato bo podporo morala iskati tudi v opozicijskih strankah.
