Nikoli ni serijsko zmagoval in bil zvezdnik, še na dirki po Sloveniji pred štirimi leti, ko je osvojil deseto mesto, ga je malokdo opazil, čeprav mu talenta nikoli ni bilo mogoče oporekati. V petletni profesionalni karieri je Jai Hindley vknjižil le osem zmag, za izpostaviti sta zgolj etapni na dirki po Italiji in zdaj roza majica, s katero pa se je vpisal med legende. "To je najlepša majica v kolesarstvu. Privilegij in čast jo je imeti," je kar verjeti prvemu zmagovalcu iz dežele kengurujev in drugemu po Cadelu Evansu (Tour 2011) s krono s tritedenske dirke.
Potrpežljivo hranili strelivo
Z dramatičnim finišem se je zaključila 105. pentlja pri naših zahodnih sosedih, čeprav se ni odločilo povsem ob koncu, v posamičnem kronometru kot predlani, ko je prav Hindley proti Britancu Tau Geoghegan Hartu izgubil roza majico, ki si jo je pridobil dan prej. Preveliko prednost (1:25) si je tokrat ustvaril pred Richardom Carapazom, ta je bil v vodstvu od 14. etape, da bi ga Ekvadorec še lahko ogrozil. "Ves čas sem imel v mislih, da se ne ponovi 2020. Dobro sem se počutil, vedel sem, da peljem spodoben kronometer, zato sem zadnji del odpeljal previdno. Občutki so neverjetni," je dejal Hindley, ki je sicer v kronometru proti Carapazu v zadnjih treh letih vsakič izgubil, tudi tokrat, a spet s pičlo razliko (sedmih sekund).
8
zmag ima v profesionalni karieri Hindley, le tri so pomembne
Olimpijskega prvaka je zlomil dan prej na zadnjem prelazu Fedaia pod Marmolado, s 3343 metri višine kraljico Dolomitov. Vse se je sestavilo Avstralcu, še moštveni kolega Lennard Kämna se mu je narisal pred očmi dobra dva kilometra pod vrhom, dodal zadnji kamenček v mozaik za predajo Južnoameričana, ki se je do takrat zdel nepremagljiv. Pa čeprav je bila razlika med njima minimalna, od 16. etape naprej le tri sekunde. "To je bila epska etapa. Vedel sem, da bo ključna, ker je bil finiš brutalen. Če si imel noge, si lahko naredil razliko, zato smo potrpežljivo hranili strelivo. Ko sem slišal, da Carapaz ne more več, sem plin pohodil do konca," je povedal junak Avstralije. Poskrbel je tudi, da se je obdržal rekord Italijana Fiorenta Magnija, najmanjša razlika med zmagovalcem in prvim zasledovalcem je davnega leta 1948 na koncu bila zgolj enajst sekund.
Prva za Boro in malo slovenska
"Nisem bil prepričan, da bom še kdaj tu v roza majici. Trenutki so zelo čustveni. Polna grbin je bila cesta, hvaležen sem vsem, ki so me pripeljali do tod," je dejal 26-letnik iz Pertha, ki je začel kolesariti pri sedmih letih na velodromu in je že od mladih nog vedel, kaj bi rad počel v življenju, čeprav je vmes za eno leto prekinil kariero in se poskusil v ragbiju. Osrečil je ne le sebe, ampak kar celo Avstralijo, jo na seznam zmagovalk Gira vpisal kot 16. državo. Zanimivo je, da v zadnjih desetih letih roza majica praviloma pripada majhnim; s prvim slavjem so se pohvalile tudi Kanada, Ekvador, Velika Britanija, Nizozemska in Kolumbija.
To je tudi malo slovenska zmaga, saj je bil vodja maserjev pri Bori Hansgrohe Mariborčan Žiga Slak, in prva na Grand Tourih za nemško moštvo, ki je prej stavilo na sprinte. Ko sta se v zadnji zimi poslovila Nemec Pascal Ackermann in Slovak Peter Sagan, so se preusmerili, pripeljali tudi Nizozemca Wilca Keldermana ter še z Nemcema Emanuelom Buchmannom in Kämno sestavili izjemen kolektiv, ki je preprečil tretje zaporedne slavje Ineosa na Giru. Saj s tem namenom so tudi prišli v Italijo. "Nismo prišli, da bi natikali nogavice stonogi, saj veste, kaj mislim, ne?" je Avstralec med dirko dejal sedmi sili. In ko so ga vprašali, kaj to pomeni, je odvrnil: "Da se nismo prišli zafrkavat, ampak bomo poskusili zmagati."
Rezultati, 20. etapa, Belluno - Marmolada, 168 km: 1. Alessandro Covi (Italija/UAE Emirates) 4.46:34 (povp. hitrost 35,2 km/h), 2. Domen Novak (Slovenija/Bahrain Victorious) +0:32, 3. Giulio Ciccone (Italija/Trek Segafredo) 0:37 ... 6. Jai Hindley (Avstralija/Bora Hansgrohe) 2:30, 9. Mikel Landa (Španija/Bahrain) 3:19, 11. Richard Carapaz (Ekvador/Ineos Grenadiers) 3:58; 21. etapa, Verona - Verona, 17,4 km, posamični kronometer: 1. Matteo Sobrero (Italija/BikeExchange-Jayco) 22:24 (povp. hitrost 46,6 km/h), 2. Thymen Arensman (DSM) +0:23, 3. Mathieu van der Poel (oba Nizozemska/Alpecin Fenix) 0:40, 10. Carapaz 1:24, 15. Hindley 1:31, 50. Novak 2:37, 76. Landa 3:04; končni vrstni red: 1. Hindley 86.31:14, 2. Carapaz +1:18, 3. Landa 3:24, 31. Novak 2.08:46.
Novak: Naslednje leto se vrnem po zmago
Edini Slovenec v karavani je pred zadnjim tednom Gira smelo napovedal, da se lahko bori za etapno zmago, če dobi proste roke, kar se je zdelo skorajda nemogoče, saj se je njegov kapetan pri Bahrain Victoriousu Mikel Landa boril za roza majico. A v zadnji gorski etapi se je Domnu Novaku želja uresničila. Prebil se je v pobeg dneva, vendar so v moštvu z odločitvijo, kaj storiti, čakali malce predolgo. Italijan Alessandro Covi je imel ob vznožju ciljnega vzpona skoraj dve in pol minuti prednosti, ko so Novomeščanu prižgali zeleno luč. "Prvi cilj je bil, da Mikel zmaga v etapi. Drugo mesto se vedno čuti kot razočaranje. Potrudil sem se, kolikor je šlo, toda malo mi je zmanjkalo. Ampak to je kolesarstvo. Naslednje leto se vrnem po zmago," je napovedal Novak, ki pa je kljub temu dosegel največji uspeh v karieri. V šesti profesionalni sezoni ima 26-letnik sicer že zmago, pred tremi leti je postal državni prvak.