Kmalu zatem, ko je Katar zaprl svoj zračni prostor, je nad katarsko prestolnico Doho odjeknilo več eksplozij. Šlo je za napad na tamkajšnje oporišče ameriške vojske Al Udeid. Iranska tiskovna agencija je sporočila, da je rakete proti ameriškim oporiščem izstrelila Iranska revolucionarna garda (IRGC). Ta je potrdila napade in sporočila ZDA in njenim zaveznikom, da ne bodo dopustili napada na svojo ozemeljsko celovitost, suverenost in nacionalno varnost. "Napadi na Iran ne bodo ostali neodgovorjeni," so dodali.V Beli hiši so takoj po napadu sklicali sestanek sveta za nacionalno varnost. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi se v času napada nahajal v Ovalni pisarni. BBC je poročal, da se je Bela hiša zavedala grožnje iranskega napada na oporišče Al Udeid.
V napadu ni bilo žrtev, tudi poškodovan ni bil nihče, so potrdile katarske oblasti in ostro obsodile napad. "Gre za očitno kršitev suverenosti Katarja, njegovega zračnega prostora, mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Sprejeti so bili vsi potrebni ukrepi za zagotovitev varnosti osebja v oporišču, vključno s pripadniki katarskih oboroženih sil," je še dejal predstavnik katarskega zunanjega ministrstva. Dodal je, da si Katar pridržuje pravico do odgovora na napad.
Napetosti se stopnjujejo, regija v pripravljenosti
Po poročanju tujih tiskovnih agencij je Iran napad izpeljal v odziv na ameriške napade na iranske jedrske objekte. Iranska revolucionarna garda je začela operacijo z imenom Blagoslov zmage, v kateri so rakete izstrelili proti ameriškim oporiščem v Katarju in Iraku. Iranske oblasti trdijo, da izstrelki niso predstavljali nevarnosti za civilno prebivalstvo.
Tudi Savdska Arabija in Združeni arabski emirati so obsodili dejanje Irana ter izrazili solidarnost s Katarjem. Po poročanju BBC je Iran o napadu vnaprej obvestil katarske oblasti. Nad Doho so zračna obramba in prestrezni sistemi uspešno nevtralizirali raketne izstrelke. Medtem ko so Katar, Irak, Bahrajn, Kuvajt in ZAE začasno zaprli svoj zračni prostor, so se v Beli hiši nadaljevali krizni sestanki. Pentagon je sporočil, da trenutno ni poročil o ameriških žrtvah, vendar razvoj dogodkov ostaja pod drobnogledom.
Ameriško oporišče Al Udeid, ki je bilo ena glavnih tarč napada, velja za največjo ameriško vojaško bazo na Bližnjem vzhodu, kjer je stacioniranih več kot 10.000 vojakov. V Iraku jih je trenutno okoli 2500, večinoma v vlogi svetovalcev in operativcev za boj proti terorizmu. Poleg tega so ameriške sile navzoče tudi v Kuvajtu, Bahrajnu, ZAE, Savdski Arabiji, Siriji, Jordaniji, Omanu, Turčiji in Džibutiju.
Po ocenah ameriških in katarskih virov se na območju Bližnjega vzhoda nahaja med 40.000 in 50.000 ameriških vojakov. Izrael pa ostaja najpomembnejši strateški zaveznik ZDA v regiji. Nekdanji ameriški zunanji minister Alexander Haig je nekoč dejal, da je Izrael »največja ameriška letalonosilka na svetu«. Donald Trump je v volilni kampanji leta 2024 napovedoval konec kaosa na Bližnjem vzhodu. V resnici pa se razmere od njegove ponovne izvolitve zaostrujejo, ob tem pa raste nevarnost širšega regionalnega konflikta.
