V Mesini, pristaniškem mestu na skrajnem severovzhodu Sicilije, tik ob Mesinski ožini, je most tema pogovorov že desetletja. Marcelo, natakar v gostilni v 150 kilometrov oddaljenem mestu Sirakuze, se ob omembi projekta zgolj nasmehne. "Graditi bi ga morali že za časa Berlusconijeve vladavine, a se to ni zgodilo. Zakaj, ne bi govoril, ker tukaj se stene slišijo," pove skrivnostno.
Zdaj naj bi Italijani po desetletjih razprav, številnih okoljskih pomislekih in finančnih ovirah vendarle dobili most. Italijanska vlada pod vodstvom Giorgie Meloni je namreč prižgala zeleno luč za gradnjo najdaljšega visečega mostu na svetu, ki bo povezal Sicilijo s celino. Projekt je ocenjen na kar 13,5 milijarde evrov.
Novi 3,7 kilometra dolg viseči most bo imel razpon 3,3 kilometra, kar je 1277 metrov več od trenutnega rekorderja, turškega mostu Canakkale. Na njem bosta dve železniški progi ter po dva cestna pasova v vsako smer, kar bo omogočalo prehod do 6000 vozil in 200 vlakov dnevno. Kot poročajo italijanski mediji, projekt vključuje tudi gradnjo 40 kilometrov novih cestnih in železniških povezav, treh železniških postaj ter poslovnega središča v Kalabriji. Zaključek del je predviden za leto 2032. Izbrali so tudi že glavnega izvajalca - konzorcij Eurolink, ki ga vodi največje italijansko gradbeno podjetje Webuild.
A mnenja o mostu so pri naših zahodnih sosedih močno deljena. Podporniki verjamejo, da bo most spodbudil gospodarski razvoj manj razvitega juga Italije ter ustvaril prepotrebna delovana mesta - italijanska vlada jih napoveduje več kot 100.000. Nasprotniki pa opozarjajo, da bo gradnja potekala na potresno aktivnem območju, stroški pa bi lahko presegli načrtovani proračun. Prisotni so tudi strahovi pred vplivom lokalnih mafijskih združb, ki, kot nam je zaupal Marcelo, niso naklonjene gradnji mostu, saj lažje nadzorujejo ladijski promet. Na resna okoljska tveganja pa opozarjajo tudi okoljevarstveniki v Bruslju.
