Teoretično bi lahko rekli, da se ni zgodilo nič. V nedeljo in ponedeljek so v treh deželah Italije, Benečiji, Kampaniji in Apuliji, ki imajo skupaj skoraj 13 milijonov volivcev, potekale deželne volitve. V vseh treh deželah je ostalo pri starem: v Benečiji je zmagala desnica, ki to deželo vodi že dolgo, na jugu pa je v obeh deželah levica ohranila vodstvo. Vendar je ocena, da "se ni zgodilo nič", popolnoma zgrešena.
Začnimo pri poražencu: veliki poraženec je demokracija. Pred petimi leti je bila v istih treh deželah volilna udeležba 67-odstotna, tokrat je na volišča prišlo komaj nekaj več kot 43 odstotkov volivcev. Upad je skrajno skrb vzbujajoč: strankam ni uspelo mobilizirati niti svojih tradicionalnih volivcev in o tem politiki že razmišljajo. To je bila namreč zadnja volilna preizkušnja, ki je zadevala tako veliko število volivcev. Prihodnje leto bo še nekaj lokalnih volitev, tudi v nekaterih velikih deželah, vendar se stranke že pripravljajo na parlamentarne volitve leta 2027. Tako majhne volilne udeležbe v Italiji še niso zabeležili, razen ob referendumih, in mediji že opozarjajo, da gre za problem demokracije, če se odziva tako majhno število volivcev.
Nezadovoljstvo zadeva predvsem desni tabor in Benečijo, kjer so dolgo potekale polemike med Ligo Mattea Salvinija in Brati Italije Giorgie Meloni. Slednja je hotela mesto predsednika dežele zase, ker so na parlamentarnih volitvah pred tremi leti Bratje Italije tudi v tej deželi prehiteli Ligo. Salvini je vztrajal pri svojem kandidatu in tu mu je uspelo, predvsem glede na dejstvo, da je kot nosilec liste Lige kandidiral dosedanji predsednik Luca Zaia, ki je Benečiji predsedoval zadnjih 15 let; za predsednika pa po treh mandatih po zakonu ni mogel več kandidirati, bo pa ostal še vedno član deželnega sveta. Zmagal je kandidat Lige Alberto Stefani. Liga je na teh volitvah prejela 36 odstotkov glasov, Bratje Italije pa komaj 18 odstotkov, čeprav javnomnenjske raziskave Melonijevi v vsedržavnem merilu pripisujejo več kot 30 odstotkov glasov. Tudi v obeh deželah na jugu se je stranka premierke slabo izkazala: v Apuliji je prejela 18,7 odstotka glasov, v Kampaniji pa samo 11,8 odstotka; v tej deželi se ji je z 10,9 odstotka zelo približala nekdanja Berlusconijeva stranka Naprej, Italija!
Skratka, za desnico so te volitve slaba popotnica za prihodnje parlamentarne volitve, kjer ji javnomnenjske raziskave sicer napovedujejo gladko zmago, volivci pa so se tokrat odločili drugače. V levem taboru se veselijo, čeprav je jasno, da so bile te volitve šele poskus oblikovanja koalicij. Poskus pa je bil uspešen: tokrat se je namreč celoten levosredinski tabor predstavil enotno, s skupnimi kandidati in zdaj že razmišlja o prihodnjih parlamentarnih volitvah. Voditelja največjih strank Elly Schlein (Demokratska stranka) in Giuseppe Conte (Gibanje 5 zvezd) sta vendarle ugotovila, da je za zmago nad desnico potrebna volilna koalicija, ki je leta 2022 ni bilo mogoče oblikovati zaradi spora med strankama, ker je Gibanje 5 zvezd odpovedalo podporo vladi, ki jo je vodil Mario Draghi. Te deželne volitve pa so bile očitno nekakšen poskus skupnega nastopa in očitno je bil učinkovit.
