Deželni parlament na avstrijskem Štajerskem je v torek sprejel predlog svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP) za vključitev sporne himne Dachsteinska pesem (Dachsteinlied), ki opeva tudi ozemlje Slovenije, v zakon o deželnih simbolih. Deželna vlada, v kateri sta FPÖ in ÖVP, si je sprva prizadevala himno vpisati v deželno ustavo, a je njihov poskus maja spodletel, saj v deželnem parlamentu niso zbrali potrebne dvotretjinske večine. FPÖ in ÖVP imata namreč v 48-članskem parlamentu v Gradcu večino s 17 oz. 13 poslanci, a ta za spremembo ustave ni zadostovala.
Kako Pirc Musar in Golob komentirata odločitev deželnega parlamenta na avstrijskem Štajerskem?
Predsednica republike in predsednik Vlade Republike Slovenije ob odločitvi štajerskega deželnega parlamenta opozarjata na nesprejemljivost potez, ki z uporabo zgodovinsko preživete simbolike spodkopavajo doseženo sožitje in produktivno sodelovanje. Ugotavljata, da bo imelo ravnanje štajerske deželne koalicije negativne posledice za nadaljevanje dosedanjih uspešnih oblik institucionalnega sodelovanja med Slovenijo in avstrijsko deželo Štajersko.
Sprejemamo obrazložitev, da besedilo pesmi ne izraža ozemeljskih zahtev do Republike Slovenije. Kljub temu pa je referenca na slovensko ozemlje kot "mojo drago domovino" v polnem nasprotju tako z mednarodnopravno določeno mejo kot s prizadevanji držav članic Evropske unije za oblikovanje raznolikih in vključujočih identitet, ki namesto imperialne zgodovine in nostalgičnih čustev odražajo sodobne vrednote v prihodnost usmerjenega sobivanja in spoštovanja med sosednjimi državami in narodi, sta Nataša Pirc Musar in Robert Golob zapisala v skupni izjavi.
Stranki sta kmalu po spodletelem glasovanju vložili predlog za dopolnitev zakona o deželnih simbolih s sporno himno. Za sprejetje dopolnitve v parlamentu je zadostovala navadna večina, ki so jo zagotovili poslanci vladnih strank.
Zakaj je himna sporna?
Himna je za Slovenijo sporna, ker v delu besedila, ki izvira iz 19. stoletja, opeva ozemlje avstrijske Štajerske, ki da se razteza do bregov Save in Drave, na območje današnje Slovenije. Do prizadevanj deželne vlade za uzakonitev himne so bile kritične organizacije slovenske manjšine v Avstriji, pa tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon.
Deželna vlada sicer trdi, da želi z zapisom himne v zakon poudariti njen "simbolni pomen". Prav tako je v zakonsko dopolnilo dodala opombo, da vključitev himne ne predstavlja nikakršnih ozemeljskih teženj do Slovenije, pač pa da med drugim poudarja "skupno zgodovinsko dediščino".
V opoziciji medtem uzakonitvi himne niso bili naklonjeni. "Tradicije imajo svoje mesto, vendar deželni zakoni niso igrišče za simbolno politiko," je denimo opozoril predstavnik stranke Neos Niko Swatek. "Dobro sosedstvo s Slovenijo (...) - to Štajercem koristi veliko bolj kot simbolična politika," je po poročanju časnika Kurier dejal še pred razpravo o zakonu.
Odzvali so se tudi v Mladiki
"Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ob odločitvi štajerskega deželnega parlamenta, ki je na zasedanju 1. julija 2025 potrdil spremembo zakona o deželnih simbolih, s katero je Dachsteinsko pesem uzakonil kot himno avstrijske dežele Štajerske, ponovno opozarja na nesprejemljivost potez, ki z uporabo zgodovinsko preživete simbolike spodkopavajo doseženo sožitje in produktivno sodelovanje.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je ob tem vzelo na znanje sprejeto dopolnilo, da besedilo pesmi ne izraža ozemeljskih zahtev do Republike Slovenije. Kljub temu ugotavljamo, da je referenca na slovensko ozemlje kot »mojo drago domovino« v polnem nasprotju tako z mednarodnopravno določeno mejo kot s prizadevanji držav članic Evropske unije za oblikovanje raznolikih in vključujočih identitet, ki namesto imperialne zgodovine in nostalgičnih čustev odražajo sodobne vrednote v prihodnost usmerjenega sobivanja in spoštovanja med sosednjimi državami in narodi.
Ob tem poudarjamo, da bo imelo ravnanje štajerske deželne koalicije negativne posledice za nadaljevanje dosedanjih uspešnih oblik institucionalnega sodelovanja med Slovenijo in avstrijsko deželo Štajersko. Tako, med drugim, do nadaljnjega ne bodo sklicana zasedanja skupnega Odbora med Republiko Slovenijo in avstrijsko deželo Štajersko.
Omenjena stališča smo po diplomatski poti večkrat prenesli avstrijski strani."
Se pa je na facebooku odzval evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD). Zapisal je, da to dejanje ne sme ostati brez posledic. "Ne gre zgolj za simboliko, kot to skušata prikazati predlagateljici FPÖ in ÖVP, priča tudi sprva spodleteli poskus vpisa himne v deželno ustavo. Takšen zakon je v nasprotju s temeljnimi načeli in vrednotami EU, kar bom poudaril tudi v Evropskem parlamentu in zahteval, da EU reagira odločno in nedvoumno," je še zapisal.
Ostro so se odzvali tudi v Levici. Menijo, da gre za nesprejemljivo in nevarno potezo. Ne gre za simbolno politiko, temveč za aktivno zavajanje in spodbujanje nacionalizma. "Gre za nesprejemljivo potezo, ki neposredno posega v suverenost Slovenije in odpira vrata nevarni simbolni politiki z jasnim nacionalističnim podtonom. Pričakujem, da bodo avstrijske oblasti nemudoma odstopile od te nevarne provokacije in se distancirale od vsega, kar spodkopava mir, sodelovanje med državama," je poudarila koordinatorica Levice in kulturna ministrica Asta Vrečko. .
