Po izteku prehodnega obdobja bo v ponedeljek v Evropski uniji začela veljati prepoved uvoza ruske surove nafte, o kateri so se članice unije dogovorile junija. Za nafto, dobavljeno po naftovodih, bo veljala začasna izjema. Tako jo bodo lahko države članice, ki so zaradi svoje geografske lege odvisne od ruske nafte, še naprej dobavljale po naftovodih. Primer takšnih članic EU sta Madžarska in Slovaška. Te surove nafte ali naftnih derivatov iz nje sicer ne bodo smele izvažati naprej v druge članice ali tretje države, so ob potrditvi sankcij v začetku junija pojasnili pri Evropski komisiji.
Države članice Evropske unije so se junija dogovorile o svežnju sankcij, ki prepoveduje kupovanje, uvoz in transfer surove nafte in določenih naftnih derivatov iz Rusije v EU. Dogovorile so se, da bo prehodno obdobje za ustavitev uvoza surove nafte trajalo šest mesecev, kar pomeni, da bo embargo začel veljati v ponedeljek. Za naftne derivate pa bo embargo začel veljati čez dva meseca.
Podjetja iz EU po izteku šestmesečnega prehodnega obdobja ne bodo smela zagotavljati zavarovanj ali financiranja pomorskega transporta ruske nafte v tretje države. S tem želijo Rusiji otežiti nadaljevanje izvoza nafte v države po svetu, saj so evropski upravljavci pomembni ponudniki tovrstnih finančnih storitev.
Zaradi posebne geografske izpostavljenosti se bo za Bolgarijo prehodno obdobje za dobavo nafte in naftnih derivatov po morju končalo šele konec leta 2024. Posebno izjemo za dobavo vakuumskega plinskega olja, ki ga potrebuje za delovanje svoje rafinerije, pa je do konca leta 2023 prejela Hrvaška.
EU dve tretjini ruske nafte uvozi po morju, tretjino pa po naftovodih. Lani je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat iz Rusije uvozila za 48 milijard evrov surove nafte in za 23 milijard evrov naftnih derivatov.
S tem, ko sta se Nemčija in Poljska odločili, da bosta do konca leta ustavili tudi dobave prek naftovodov, naj bi se uvoz ruske nafte zmanjšal za več kot 90 odstotkov, navajajo v EU.
