Ob tem je dodal, da so pridobitve ruskih sil na bojiščih v Ukrajini okrepile pogajalski položaj Rusije v pogovorih z ameriško delegacijo.
Sodelovanje Ukrajine v zavezništvu Nata je bilo eno "ključnih vprašanj, o katerem smo razpravljali", je pojasnil Ušakov. Ob tem je navedel, da so na napredek in naravo pogajanj vplivali tudi uspehi ruske vojske na bojišču v Ukrajini v zadnjih tednih. S tem se je po njegovih navedbah okrepil pogajalski položaj Rusije z ZDA o morebitnem koncu vojaške ofenzive v Ukrajini.
"Naši ruski vojaki so s svojimi vojaškimi podvigi pripomogli k temu, da so ocene naših tujih partnerjev glede poti do mirovne rešitve ustreznejše," je dodal.
Rusijo sta v torek na pogovorih, ki so trajali približno pet ur, ob predsedniku Vladimirju Putinu zastopala Ušakov in posebni odposlanec Kiril Dmitrijev, ameriško stran pa posebni odposlanec Steve Witkoff in zet predsednika ZDA Jared Kushner.
Obe strani sta pogovore po koncu sicer opisali kot konstruktivne, vendar dodali, da je pred njimi še veliko dela, preboja pa ni bilo.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pred tem danes povedal, da bi bilo napačno trditi, da je Putin med torkovimi pogovori z delegacijo ZDA v celoti zavrnil ameriški načrt. Dodal je, da je šlo za običajno iskanje kompromisa, in da bodo pogovori bolj uspešni, če bo manj govora o njihovi vsebini.
Fajon: Slovenija za dogovor o nadaljnji podpori EU Kijevu do konca leta
Slovenija želi, da bi dogovor o financiranju nadaljnje podpore Evropske unije Ukrajini dosegli do konca leta, je danes po ministrskem zasedanju zveze Nato v Bruslju povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Izrazila je upanje, da bodo danes predstavljeni predlogi Evropske komisije omogočili jasno pravno podlago za posojilo Kijevu.
Kot je povedala Fajon, je visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas zunanje ministre Nata in Ukrajine obvestila o tem, da je komisija sprejela predloga dveh možnih rešitev za financiranje nadaljnje podpore Kijevu, pri čemer ni predstavila podrobnosti. Tako zunanja ministrica predlogov ni mogla podrobneje komentirati.
"Z vidika Slovenije je stališče, da si seveda želimo priti do dogovora do konca tega leta," je povedala in dodala, da bodo o tem čez dva tedna odločali voditelji članic unije, še pred tem pa bodo razpravo opravili tudi zunanji ministri EU.
Glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, ki je ena od dveh danes predstavljenih rešitev za financiranje nadaljnje podpore EU Ukrajini, je poudarila pomen jasne pravne podlage in jasne ocene fiskalnih učinkov na države članice unije. Izrazila je upanje, da bodo predlogi komisije to zagotovili.
Po besedah ministrice obstaja zavedanje, da je treba pomagati Ukrajini, pri čemer pa je treba imeti razumevanje tudi za pomisleke Belgije, kjer je shranjenega največ ruskega premoženja.
Evropska komisija je danes predstavila predloge pravne podlage za dve možni rešitvi za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini, s katerim bi podprli njene proračunske in vojaške potrebe. Ena predvideva uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, druga pa zadolževanje EU na kapitalskih trgih.
