Glede na trenutne zemljevide bojnih linij Rusija nadzira okoli 114.500 kvadratnih kilometrov, kar je približno 19 odstotkov ukrajinskega teritorija, vključno s Krimom in velikim delom vzhoda in jugovzhoda države. Ukrajina pa ne nadzira niti malo mednarodno priznanega ruskega ozemlja. 

Rusija trdi, da so Krim, Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson, gre za regije, ki jih je Moskva po razpadu Sovjetske zveze priznavala kot del Ukrajine, zdaj del Rusije. Kijev sporoča, da nikoli ne bo priznal ruske okupacije, prav tako pa večina držav priznava ukrajinske meje, določene leta 1991.

Krim

Ruske sile so Krim zasedle leta 2014, po spornem referendumu pa si ga je Moskva prisvojila. Polotok se razprostira na 27 tisoč kvadratnih kilometrih. Rusija trdi, da je Krim zakoniti del Rusije, Ukrajina pa vztraja, da gre za njeno ozemlje. Čeprav posamezni ukrajinski uradniki neuradno priznavajo, da bi bilo polotok prevzeti iz ruskih rok zelo težko. 

Krim je bil del Ruskega carstva v 18. stoletju, baza črnomorske flote v Sevastopolju pa je bila odprta že kmalu zatem. Od leta 1921 je bil Krim del Rusije, vse dokler ga leta 1954 tedanji prvi mož komunistične partije Nikita Hruščev, ki je bil etični Ukrajinec, ni prepisal Ukrajini. 

Donbas

Rusija ima nadzor nad približno 46.570 kvadratnimi kilometri Donbasa, ki ga sestavljata regiji Doneck in Lugansk. To predstavlja približno 88 odstotkov teh dveh regij. Okoli 6.600 kvadratnih kilometrov ima še vedno pod nadzorom Ukrajina, vendar pa je Rusija v Donecku v zadnjem času nakopičila veliko vojske, ki je že vse bližje zadnjim večjim mestom te regije, ki so ostala pod ukrajinskim nadzorom. 

Proruski separatisti v Donecku in Lugansku so se od Ukrajine odcepili leta 2014 in razglasili "narodni republiki", ruski predsednik Vladimir Putin pa ju je februarja 2022 priznal kot neodvisni državi. To se je zgodilo le nekaj dni pred rusko invazijo na Ukrajino. 

Zaporožje in Herson

Ruske sile nadzirajo okoli 74 odstotkov regij Zaporožje in Herson oziroma okoli 41.176 kvadratnih kilometrov. Ukrajina pa ima pod nadzorom približno 14.500 kvadratnih kilometrov teh regij. 

Putin je leta 2024 sporočil, da bi pristal na mir, če bi se Ukrajina umaknila iz vseh regij, ki si jih Rusija prisvaja, a jih v celoti ne nadzira. Gre za skupno okoli 21 tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja. Uradno bi se morala tudi odpovedati nameri, da se pridruži zvezi Nato. 

Agencija Reuters je že prej poročala, da se je Putin pripravljen pogovarjati z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o prekinitvi spopadov, a je zavračal kakršnakoli ozemeljska odstopanja. Vztraja tudi, da mora Kijev opustiti namero o članstvu v Natu.

Pogoji, ki jih je do zdaj postavljal Putin, so vključevali zavezujočo garancijo, da se Nato ne bo širil na vzhod, nevtralni status Ukrajine, omejitev njenih oboroženih sil, zaščita za rusko govoreče državljane in sprejetje ruskih ozemeljskih pridobitev.

Harkov, Sumi in Dnepropetrovsk

Rusija zaseda tudi manjši del regij Harkov, Sumi, Mikolajiv in Dnepropetrovsk. V Harkovu in Sumiju nadzira okoli 400 kvadratnih kilometrov, v Dnepropetrovsku pa le manjši obmejni pas. Moskva trdi, da v regiji Sumi ustvarja "varno cono" za zaščito ruske regije Kursk, ki jo je lani avgusta napadla Ukrajina. 

Pravni status

Rusija meni, da so Republika Krim, Sevastopolj, Luganska narodna Republika, Donecka narodna republika in regije Zaporožje in Herson subjekti Ruske federacije. Ukrajina pa jih obravnava kot del svojega ozemlja. Večina držav ne priznava teh območij kot del Rusije, so pa Krim priznale Sirija, Severna Koreja in Nikaragva. Splošna skupščina Združenih narodov je aneksijo Krima razglasila za nezakonito in je potrdila, da je del Ukrajine.

Putin sicer pogosto primerja Krim in Kosovo, pri tem pa obtožuje Zahod dvojnih meril, ker je leta 2008 priznal neodvisnost Kosova, kar je bilo v nasprotju z željami Srbije, hkrati pa noče priznati Krima.