V začetku tedna, natančneje 7. julija, je bil svetovni dan čokolade. Ta dan zaznamuje obletnico prihoda prve ladje s čokolado v Evropo v 16. stoletju. Temni in grenak pekoči čokoladni in tudi obredni napitek starodavnih civilizacij iz Srednje Amerike se je sčasoma preobrazil v eno najbolj priljubljenih sladic na svetu. Kakor nekoč, ko so kakavova zrna uporabljali kot valuto - majhen zajec je na tržnici denimo stal 30 zrn -, se tudi danes vse bolj zdi, da bo čokolada postala vredna kot zlato. Čokolada, nekoč cenovno dostopna razvada, namreč hitro postaja luksuzna dobrina, njene cene pa se še zmeraj strmo vzpenjajo tudi na slovenskih policah.
Vzrok za to je globalna kriza v pridelavi kakava, ki je seveda ključna surovina za čokolado. Kot v svoji poglobljeni analizi pojasnjuje Al Jazeera, so se cene kakava na svetovnih trgih v zadnjem letu dvignile za skoraj 300 odstotkov in dosegle zgodovinsko visoke vrednosti. Razlogov za to je več in so med seboj prepleteni. Visoke temperature, starajoča se drevesa in bolezni so zmanjšale globalne zaloge kakava in zvišale cene, saj je vse to prizadelo pridelovalce kakava v Zahodni Afriki, od koder večina sveta uvaža kakav.
Tako se zdi, da nas visoke cene vračajo k izvoru čokolade. V originalni obliki je bila namreč čokolada grenka in pikantna pijača, ki so jo Maji in Azteki mešali s čilijem in koruzno moko. Tudi današnji vrhunski kuharski mojstri po svetu to grenko dediščino ponovno odkrivajo in jo uporabljajo na inovativne načine. Restavracije v Hongkongu čokolado obravnavajo kot začimbo. Chef Manav Tuli v restavraciji Leela ustvarja čokoladni čili čat, kjer ganaš iz 66-odstotne čokolade Valrhona združi s pasijonko in kašmirskim čilijem.
Ob svetovnem dnevu čokolade pa so tudi pri podjetju Wolt opravili analizo, koliko čokolade smo Slovenci v zadnjem letu naročevali preko njihovega servisa raznosov. V zadnjem letu smo te sladke pregrehe preko njih naročili več kot 10 tisoč kilogramov v raznih izdelkih.
Poletje, ko praznujemo svetovni dan čokolade, sicer ni čas, ko bi Slovenci najpogosteje posegali po čokoladi. Kljub temu podatki kažejo, da čokoladnim doživetjem ostajamo zvesti vse leto. Največ jih sicer prodajo pozimi, sledita jesen in pomlad, najmanj pa prav v poletnih mesecih. Podobno opažajo tudi v čokoladnici La Chocolate, kjer poudarjajo, da vročina vpliva na nakupne navade, a zanimanje hitro naraste ob praznikih in posebnih priložnostih.
Največ čokolade naročimo ob koncih tedna - ob urah, ko nam "pade sladkor"
Največ čokolade naročimo ob koncu tedna, predvsem ob nedeljah, sledita sobota in ponedeljek, in sicer ob 18. uri, ko si številni privoščijo nekaj sladkega ob zaključku dneva. Čokolado pogosto naročamo tudi kot darilo ali pozornost za bližnje, kar potrjuje dejstvo, da je čokolada več kot le sladica, je doživetje.
Najpogosteje naročamo klasične mlečne čokolade, sledijo mlečne čokolade z lešniki, karamelo ter z jogurtom in jagodo. Zelo priljubljene so tudi čokoladno-arašidove skodelice. Tudi Dejan Tomažin, direktor čokoladnice La Chocolate, opaža podobne vzorce: "Slovenci imamo radi klasiko, radi pa tudi malo pokukamo čez rob. Na prvem mestu je gotovo mlečna čokolada s celimi lešniki. Ta je resnično brezčasna in najpogosteje posežemo po njej, ko si želimo tiste prave, domače čokoladne tolažbe. Zelo priljubljena je tudi temna čokolada z malino, saj gre za ravno pravšnjo kombinacijo sadne svežine in rahle grenkobe.
Ob tem poudarja, da kupci vedno pogosteje posegajo tudi po posebnih čokoladah z izrazitim avtohtonim značajem. Kadar si zaželimo nekaj drugačnega, nas pritegnejo izdelki z lokalnimi sestavinami, kot so bučna semena, solni cvet, pehtran ali tartufi.
Čeprav ostajamo zvesti klasiki, pa je vse pogosteje opaziti, da Slovenci posegamo tudi po drznejših kombinacijah, ki sledijo svetovnim trendom. Kot pravi Tomažin, je med največjimi uspešnicami letošnjega leta tako imenovana dubajska čokolada s pistacijevo kremo, ki združuje prestiž, razkošje in vrhunsko kakovost. Vedno več je zanimanja tudi za temno čokolado z višjo vsebnostjo kakava in tudi za veganske in brezsladkorne alternative.
Poleg klasičnih oblik čokolade radi posežemo tudi po izdelkih z okusom po čokoladi. Odličen primer je proteinski puding s čokolado, ki je bil na Woltu v zadnjem letu kar dvakrat bolj zaželen kot vaniljev. Čokolada s svojim prepoznavnim okusom torej ostaja izbira, ki ji zaupamo pri vsakem izdelku in ob vsaki priložnosti. (beb)
