Hišni ljubljenčki v živo: Pes doma je zaveza za naslednjih deset ali petnajst let

Slovenci smo veliki ljubitelji živali. To dokazuje denimo podatek UVHVVR iz letošnjega marca, da je skupno število registriranih psov pri nas čez 250 tisoč, kar pri okoli 859 tisoč gospodinjstvih v državi pomeni, da ima psa povprečno tretjina gospodinjstev. A še vedno se dogaja, da precej živali konča v zavetišču, ker njihovi lastniki ne znajo, ne zmorejo ali nočejo več skrbeti zanje. Odgovore na vprašanja, kaj naj človeka vodi pri odločanju, da sprejme žival v svoj dom, kako naj zanjo skrbi in kaj vse lahko žival da človeku, smo iskali na dogodku Hišni ljubljenčki v živo, ki ga je Večer preteklo soboto skupaj s partnerji pripravil ob UŠC Leona Štuklja v Mariboru. Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen ozaveščanju udeležencev o odgovornem skrbništvu živali, za to so skrbeli predstavniki sodelujočih podjetij s svojimi stojnicami, prikazi in delavnicami. Organizirane so bile tudi tri okrogle mize, na katerih je voditelj programa Sašo Papp v pogovoru s predstavniki raznih inštitucij razkrival, kako psu ali mački, ki ju pripeljemo v svoj dom, zagotovimo primerno oskrbo, nego in vzgojo, s katerimi zadovoljimo njune potrebe.

Na dogodku, ki je nagovarjal vso družino, je bilo veliko vsebin namenjenih tudi najmlajšim obiskovalcem. Zlasti otrokom je namreč po besedah Igorja Freliha iz zavoda Raziskovalni inštitut pes treba pokazati, da ima pes prav tako potrebe kot oni. "Zelo pomembno je tudi otroke naučiti, da pes ni igrača, ki se jo po igranju pospravi v omaro, ampak mu je treba menjavati vodo, ga voditi na sprehode, mu zagotavljati veterinarsko oskrbo in podobno. Skratka, da je pes živo bitje, za katero je treba skrbeti." To poleg sprehoda v vsakem vremenu pomeni tudi, da nas lahko pes spremlja na vseh poteh, tudi na dopust, če je primerno socializiran. Čeprav lahko danes na internetu dobimo vse informacije, tudi o šolanju psa, pa se po Frelihovih besedah marsikdo še ne zaveda, da je sprejem psa v svoj dom zaveza za naslednjih deset ali petnajst let.

In ker se ljudje tega ne zavedajo, veliko psov in mačk dobi dom - vsaj začasen, če imajo srečo - v zavetišču za živali. Maša Mesarec iz mariborskega zavetišča pravi, da se poznajo sezonski cikli, saj je predvsem od maja do konca leta povečan sprejem mačjih mladičev, ki jih skotijo potepuške mačke. Trenutno oskrbujejo preko 90 mačk in 33 psov. "Sprejemamo jih, dokler naše kapacitete to dopuščajo, potem pa lahko vzamemo samo tiste, ki nas najbolj potrebujejo, torej poškodovane in bolne mačke ter mladiče, ki zunaj ne bi preživeli. Z najditelji se poskušamo dogovoriti, da te muce začasno zadržijo do tiste starosti oziroma teže, ko jih je mogoče vsaj veterinarsko urediti, torej pregledati in sterilizirati oziroma kastrirati," razlaga sogovornica. Mačkam redno čistijo bokse, kolikor zaposlenim čas dopušča, se z njimi tudi ukvarjajo, pse pa vsakodnevno sprehajajo. Pri tem jim pomagajo sprehajalci prostovoljci, ki morajo biti polnoletni, zaželeno je tudi, da imajo izkušnje s psi.

Naveličajo se jih, ker jih ne razumejo

Živali pogosto pridejo v zavetišče zato, ker se jih lastniki naveličajo, morda tudi zato, ker jih ne razumejo. "Opažamo, da številni lastniki psov sploh ne vedo, s kakim bitjem sobivajo, katere so njegove potrebe in kako jih zadovoljiti," razlaga Nina Jerot iz pasje šole Cooldog. Nerazumevanje se po njenem mnenju začne že pri hrani: "Seveda lastniki vedo, da pes potrebuje hrano za življenje, ne razmišljajo pa o tem, da je pes kot živalska vrsta mrhovinar ali lovilec in mora hrano poiskati ali uloviti. To potrebo bi izpolnili že s tem, če bi mu posodico s hrano vsakič prestavili drugam." Namesto da ljudje psa učijo trikov in z njim trenirajo poslušnost, bi ga lahko vzgajali že s tem, da bi se naučili komunicirati z njim na način, ki ga pes razume, je jasna Jerotova. "Potem pri vzgoji ne bi uporabljali ne kontrole, ne prisile, niti pripomočkov, ki so lahko za psa celo boleči," sklene sogovornica.

Toda kot rečeno, skrbniki hišnih ljubljenčkov se večinoma najprej posvečamo vprašanju, katero hrano izbrati za psa ali mačko, kako ju negovati in zaščititi pred zajedavci in boleznimi, ki jih ti prenašajo. Pri prehrani je v prvi vrsti pomembna uravnotežena kombinacija beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, pravi David Lešnjak iz podjetja Royal Canin. "S pravilno prehrano je mogoče preventivno vplivati tudi na recimo nastanek zobnih oblog pri psu ali mački, olajšati pa je mogoče tudi simptome nekaterih drugih zdravstvenih težav, vendar mora diagnozo najprej postaviti veterinar," pojasnjuje Lešnjak. Da hranila podpirajo splošno zdravje hišnega ljubljenčka, se strinjajo v podjetju Purina, ki se je na dogodku prav tako predstavilo s svojo stojnico.

Kaj vse grozi psom

Kosmatincem, ki veliko časa preživijo v travi in podrasti, s smrčkom nizko pri tleh, nekateri pa pogoltnejo vse, kar jim pride pred gobček, grozijo tudi notranji in zunanji zajedavci: bolhe in klopi, pa črevesni zajedavci in ne nazadnje pljučni črv in srčna glista. "Zajedavci so lahko tudi smrtno nevarni, saj recimo črevesni paraziti oslabijo imunski sistem, sploh pri mladičih, slabo vplivajo na dlako in na prebavo. Če tega ne uredimo, se to vleče v odraslo dobo živali," razlaga Nina Mitrič iz podjetja Salus. Tovrstne težave je po njenem mnenju težko diagnosticirati in zdraviti, zato je ključna preventiva z repelenti. Pa lahko lastniki sami ugotovijo, ali ima pes notranje zajedavce? "Najbolj tipični znaki pri črevesnih zajedavcih so na primer driska, napihnjen trebuh, dlaka je zelo razmršena. Pri pljučnih črvih ali srčni glisti psi na primer pokašljujejo, se hitreje utrudijo," našteva sogovornica.

V nasprotju z mačkami, ki veljajo za mirna bitja, psi pogosto kažejo znake nervoze, denimo pri vožnji z avtomobilom ali ko jih pustimo same. Pomirimo jih lahko denimo s priboljški ali olji, ki vsebujejo CBD, izvleček konoplje brez THC-ja, torej brez omamljajočih učinkov. "Tako kot pri umirjanju ti izdelki pomagajo tudi pri težavah s sklepi pri starejših psih, pri alergijah in kožnih boleznih. Bolj izbirčnim psom kapnemo olje v hrano, na katero je navajen, pri takih, ki pojedo vse, pa se obnesejo priboljški," pravi Anton Čepin iz podjetja Rdeči volk.

Terapije za psa

Z leti živali, prav tako kot ljudje, začnejo kazati tudi druge znake staranja. Morebitno degenerativno bolezen, kakršni sta displazija kolkov ali komolcev, lahko strokovnjaki ugotovijo z mišično-skeletnim pregledom, na podlagi katerega določijo terapijo. "Nekatere terapevtske tehnike, tako kot pri ljudeh, izvajajo strokovnjaki, recimo lasersko ali hidroterapijo. Določene vaje ali tehnike pa naučimo skrbnike in ti jih potem lahko s psom izvajajo doma," razloži Monika Gradišar, dr. vet. med., iz centra za rehabilitacijo in fizioterapijo psov Dogs4Motion.

Terapije za psa so v Sloveniji v veliki meri samoplačniške, zanje morajo lastniki kar globoko seči v žep. Strošek si lahko razporedijo, če se pravočasno odločijo za sklenitev zavarovanja. "Stroški uspavanja ali zdravljenja živali so lahko zelo visoki, zavarovanje zato lastniku zagotavlja finančno varnost za primer, če pes ali mačka potrebujeta zdravljenje zaradi bolezni ali nezgode. Pa tudi pravno zaščito ter pokritje odškodninskih zahtevkov zaradi osebne odgovornosti, če pes koga poškoduje," razlaga Tjaša Pavalec iz Zavarovalnice Sava. Zavarovati je mogoče pse in mačke vseh pasem, tudi mešance in križance ter živali iz azila. "Pogoj je, da je žival čipirana in stara od tri mesece do štiri leta," doda sogovornica.

In še eksotične živali

Na prireditvi so veliko pogledov pritegnile tudi eksotične živali, kače, želva, agama in kameleon, ki jih je razstavljal Matej Kuhar iz društva Pepson's. Triinpolmetrski, 42 kilogramov težki piton Granitka je romal iz rok v roke, saj menda uživa ob stiskanju k toplemu človeškemu telesu. Ob dotiku kače je marsikdo premagal predsodek, da so te živali hladne in sluzaste, in mimogrede izvedel še kaj koristnega o njih.

Preseganju stereotipov in predsodkov pa je bila namenjena tudi okrogla miza z naslovom Naši sopotniki, pomočniki, terapevti. Predstavljene so bile zgodbe Nike Rappl Vencelj z diagnozo Friedreichove ataksije ter Kajetane Grebenc in Eve Hrvatin, ki bolehata za spinalno mišično atrofijo. Vsem trem dneve lepšajo kužki, Kajetani pa tudi eksotične živali.

Otroci so seveda najbolj uživali ob predstavitvi pasje šole Cooldog z delavnico ter med nastopom glasbenika Alekseja Ivačiča Kolarja, ki je izvajal trike s svojim psom Polarisom. Po videoklicu pa se je Sašo Papp pogovarjal tudi s svetovnim popotnikom Oliverjem Tičem, ki ga na vseh poteh spremlja najdena psička Carlitos.