(TEMNA PLAT) Užaljeni policist v službi kriminala. Obsojen je na osem let zapora

Angleški novinar Will Mellor se je v seriji dokumentarnih filmov, predvajanih na kanalu Crime and Investigation, lotil zanimive in intrigantne teme, ki je v Veliki Britaniji povzročila veliko nezadovoljstva v javnosti. Lotil se je namreč preiskovanja kaznivih dejanj in hujših zločinov, ki so jih bili zagrešili angleški policisti. Problem je bil tudi v tem, da je preiskava določenih primerov pokazala veliko pomanjkljivosti v nadzoru dela policistov kot posameznikov in policije kot ustanove - pa tudi veliko strpnosti in celo prikrivanja početja nekaterih mož v policijski uniformi. Ti so zagrešili vse mogoče - od tatvin, ropov, goljufij do posilstev in umorov. In v nekaterih primerih ni veliko manjkalo, pa bi se bili tako imenovani umazani policisti izvlekli brez kazni. A pravica je za žrtve vendarle dosegljiva, čeprav je včasih zelo zelo počasna.

Na obeh straneh zakona

Eden odmevnejših primerov sega v leto 2020, ko je bilo razkrito početje takrat 30-letnega policista Kashifa Mahmooda iz ene od londonskih policijskih postaj. Kdo ve, koliko časa bi še nadaljeval svoje početje za korist ene od kriminalnih združb, če se ne bi povsem po naključju zapletel v preiskavo druge policijske enote. In četudi bi se v tem primeru še nekako izvlekel iz zagate, je do enega od poglavitnih dokazov za kasnejšo obsodbo nehote in nevede poskrbel kar sam.

V primeru Kashifa Mahmooda je bilo za preiskovalce njegovo početje toliko bolj presenetljivo, ker je bil nekaj let pred tem odlikovan za pogum in ker se je policijskim vrstam pridružil iz želje po preganjanju kriminala. Kashif je namreč odraščal v revnem predelu Londona, v katerem so bile tolpe prisotne na vsakem koraku. Kot mladostnika so ga posamezne tolpe vabile, naj se jim pridruži, a se ni želel spuščati v kriminalne posle. Ker je zavračal sodelovanje s kriminalci, so ga nekoč celo napadli z nožem in porezali. Ko je bil star 21 let, se je pridružil policiji in bil prvih deset let vzoren, predan in dejaven policist. Vse pa se je spremenilo leta 2018. Ko je varoval neko cestno zaporo, ga je nadlegoval nek udeleženec shoda - in Kashif se je z njim zapletel v spor, prišlo je do pretepa. Po pritožbi moškega je vodstvo policije odločilo, da je Kashif uporabil čezmerno silo, na sojenju je bil obsojen na 200 ur dela v družbeno korist. Prav v tem času je ponovno navezal stike s prijatelji iz najstniških let, brati Khan, ki pa so vmes postali pomembni preprodajalci droge. Razočaran in užaljen, ker se nadrejeni niso zavzeli zanj, ampak je moral sprejeti obsodbo, se je zapletel s kriminalno združbo.

Kriptirana sporočila

Kmalu je Mahmood spoznal Mujtaba Neazmanda, ki se je na Otoku predstavljal kot poslovnež, v resnici pa je bil vodja kriminalne združbe, ki je preprodajala drogo, delovala pa je iz Dubaja. Tja je z brati Kahn odšel na obisk tudi Mahmood - in glede na potek kasnejših dogodkov so se tam dogovorili o sodelovanju.

Načrt je bil preprost. Mujtab je preko kriptiranega mobilnega telefona z aplikacijo encrochat iz Dubaja v London sporočal, kdaj in kje bo katera od konkurenčnih kriminalnih združb opravila odkup droge, naloga Mahmooda pa je bila, da avtomobil, v katerem je bil denar in večinoma tudi nekaj droge, kot policist ustavi, preišče in odvzame denar in drogo. Policijska uniforma je tako predstavljala varnost za policista, saj se kurirji večinoma niso upirali preiskavi vozil in odvzemom. Sploh ne zato, ker jih Mahmood nikdar ni prijavil oziroma napisal poročil, kdaj, kje in koga je ustavil in zalotil z denarjem od preprodaje droge. Kurirji so seveda imeli težave z naslednjim členom v verigi, saj je bilo videti, kot da so pošiljke zadržali zase. A nihče ni razmišljal, zakaj se to dogaja, kaj šele, da bi kdo dogajanje prijavil. Poleg tega Mahmood nikdar ni deloval sam. Z njim je bil v policijskem avtu vselej Ioan Gherghel, na sebi je imel policijski neprebojni jopič (kasneje se je izkazalo, da je pripadal njegovi ženi, ki je bila v tistem času policijska pripravnica).

Po službeni avto iz bolniškega dopusta

Od novembra 2019 do marca 2020 je Mahmood s postaje, v kateri je delal, sedemkrat odpeljal policijski službeni avto, čeprav je bil na bolniškem staležu. Kar dokazuje, da na postaji ni bilo pravega nadzora, kdo se s policijskim avtom odpelje in kam. Že to dejstvo je Mahmoodu vlivalo dodatni pogum za njegovo početje, ki mu je, tako kot združbi, prinašalo veliko denarja. Skupaj naj bi preprodajalcem droge odvzeli 850 tisoč funtov, ob aretaciji bratov Kahn pa so v njihovi hiši našli še 20 kilogramov marihuane. In kdo ve, kako dolgo bi drugim združbam še odvzemali denar in drogo, če se Mahmoodovo početje nepričakovano ne bi križalo z akcijo druge policijske enote. Ta je namreč pod krinko opazovala preprodajalce - njihova akcija je imela cilj razkriti združbo, ki je prala denar, pridobljen s preprodajo droge.

Bilo je 8. marca 2020, ko je Mahmood iz bolniškega dopusta prišel na svojo policijsko postajo in se odpeljal. Po poti se mu je pridružil še Gherghel in skupaj sta se peljala v predel Londona, kjer se Mahmood nikakor ne bi smel nahajati, saj ni sodil v njegovo delovno območje. Kakorkoli, ustavil se je ob nekem vozilu in videti je bilo, kot da preiskuje avto, potem pa se je odpeljal naprej. Ko so to opazili kolegi, ki so delovali pod krinko, so ga vprašali, zakaj je preiskal avto. Odvrnil je, da je zaznal močan vonj po "travi", a da ni našel ničesar, zato se je odpeljal. Ker so kolegi želeli izvedeti več, so ga prosili, naj napiše poročilo - in Mahmood je to storil. Bil je prepričan, da je zadeva opravljena.

Preobrat

Nekaj dni kasneje je na policijo prišel voznik črnega range roverja, ki ga je bil Mahmood preiskal, in povedal, da mu je uniformiran policist vzel denar in drogo. Toda kako to dokazati? A ob vprašanjih ekipe pod krinko, predvsem pa zaradi tega, da je nek preprodajalec sam prišel na policijo in povedal o zasegu, ki nikjer ni bil zabeležen, je bilo dovolj za sume, da je nekaj narobe. Za povrh so ugotovili, da je bil Mahmood v času bolniškega dopusta s službenim avtom v delu mesta, ki ne sodi v njegovo pristojnost. Začeli so ga skrivno opazovati. Potem pa so pri pregledu posnetkov kamere, ki jo je imel nameščeno na uniformi, zagledali nekaj, kar se je izkazalo za ključni dokaz. Kamera je namreč posnela preiskavo črnega range roverja in pogovor med Mahmoodom in Gherghelom o denarju. Mahmood ni vedel, da se je kamera vključila po naključju, neopazno, verjetno med njegovim premikanjem pri preiskavi avtomobila. V drugi polovici marca je potem Mahmood, po naročilu iz Dubaja, opravil še eno "preiskavo" na Wembleyju in preprodajalcu vzel vsaj 450 tisoč evrov.

V času tajne preiskave zoper Mahmooda so francoski in nemški strokovnjaki vdrli v aplikacijo encrochat in odkrili 6500 posameznikov in kriminalnih združb, ki so komunicirali med seboj, in tako so prestregli tudi sporočila, ki jih je Mahmood prejemal iz Dubaja.

Policista so aretirali 28. aprila 2020. Med hišno preiskavo so našli le nekaj dragocenih ur in potrdilo o vplačilu 40 tisoč funtov na družinski račun. Drug denar je njegova žena, tudi policistka, skrila in ga nikdar niso našli. Sklepajo, da je bilo v škatli okoli sto tisoč funtov. Pri Gherghelu doma so našli enajst tisoč funtov in šifriran telefon ter sporni neprebojni jopič. Edini, ki ga policija ni obravnavala, je bil Mujtab Neazmand, za organe pregona je bil nedosegljiv.