(PODNEBNE PRIČE) Martin Vodopivec, oceanograf: Tudi morje pozna sušo

Dr. Martin Vodopivec je fizikalni oceanograf, znanstveni sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo, natančneje Morske biološke postaje Piran. Kot ostali sodelavci postaje je takoj ob srečanju jasno, da tudi za njega velja, da ne hodi le v službo, ampak morje meri in proučuje kot poslanstvo. Ker je že res, težko je fenomene in spremembe, ki jih kot posledico podnebnih sprememb nenehno servira morje, obravnavati le v času delovnika. Najbrž je zato tudi deskar na vodi. Najbrž. Morja pač ne odložiš po koncu službe.

Mediteran se segreva hitreje in severni Jadran še hitreje

Najbolj opazna, prva posledica spremenjenega podnebja je dvig temperature morja, pripoveduje na obali tik ob morju. Škoda bi bilo enega zadnjih prijetnih septembrskih dni zapraviti v pisarni postaje. A k bistvu, oceanograf najprej predloži dejstva: "Mediteran se že tako segreva hitreje kot ostala morja, severni Jadran pa še posebej hitro, tako imamo povprečno površinsko temperaturo vode tukaj že več kot dve stopinji ali pa vsaj dve stopinji višjo od predindustrijske dobe. Pariški dogovor je stopinjo in pol za atmosfero. Morje je to že davno preseglo in je že čez dve stopinji toplejše."

Druga najbolj opazna posledica je dvig gladine morja, kar je seveda zelo pomembno za vse prebivalce obale - še posebej na tem koncu, pri tem pa morate upoštevati še, da bo s segrevanjem podnebja tudi več ekstremnih dogodkov, kar pomeni, ne le da se bo zvišala samo gladina vode, ampak bo tudi več močnejših vetrov, ki bodo prinesli še večje valove. To pomeni narivanje vode z vetrom, ki bo prav tako večje. Torej lahko ob ekstremnih dogodkih pričakujemo še precej hujše poplave zaradi vzajemnih učinkov.

Čezmerna slanost. In kopica težav z njo

A to še ni konec. Tudi morje pozna sušo. Vodopivec: "Druga stvar, ki jo opažamo, so posledice suš, ki so bile precej pogoste v zadnjih letih. In te se poznajo na slanosti - torej tudi slanost morja raste, ker je manj pritokov sladke vode. Recimo en tak primer, ki je bil za nas zelo presenetljiv, je bil leta 2023; poleti smo imeli štiri stopinje previsoko temperaturo morja pri dnu, kar je nekaj, o čemer se manj govori - to so vročinski valovi pri morskem dnu (Bottom Marine Heat Waves). Površino morja stalno opazujemo, ampak kaj se dogaja na globinah, pa ponavadi ne vemo. Redko kdo ima termometer kje drugje kakor na površini.

V glavnem prišlo do kombinacije pojavov. Ker je bilo zelo sušno obdobje, smo imeli v zgornjih plasteh bolj slano vodo, kar pomeni, da je voda bolj gosta in se lažje zaradi tega meša globlje. V običajnih razmerah imamo redkejšo zgornjo plast ter gostejšo spodnjo stratifikacijo. Takrat pa v zgornji plasti ni bilo redkejše sladke vode, zato so se plasti premešale do mere, da je topla voda s površine potonila čisto do globin. Gre za posredni pojav, ki je kombinacija zasoljevanja in hkrati povišanja temperatur. In ko imate nenadoma kar štiri stopinje več na dnu, je to ogromno, sploh če si predstavljate, da na dnu že tako temperatura preko leta niha manj kakor na površini. Se pravi, štiri stopinje dviga temperatur na površini ni tako grozno, kakor štiri stopinje na dnu, pa že na površini je to slabo. Poleg tega so na globini organizmi, ki niso navajeni visokih temperatur in takšnih temperaturnih nihanj, tudi umakniti se ne morejo nikamor. Organizmi se lahko umaknejo s pregrete površine malo nižje, če pa imamo nek pritrjen organizem na dnu, mu ni rešitve."

Prognoza za Mediteran je več sušnih obdobij, saj se sušni pas iz severne Afrike širi navzgor v Sredozemlje - in pričakujemo lahko daljša obdobja suše, kar pomeni, da bo verjetno takih vročinskih valov še več. Manj ko je padavin, večja je verjetnost za globoko mešanje.

"Torej - imamo neposredne učinke segrevanja, ki so vidni takoj, kakor je segrevanje površine in tako naprej, sledi pa še kup nekih posrednih efektov, na katere človek niti ne bi pomislil, pa se potem pokažejo s poglobljenimi študijami. In te kažejo, da so učinki segrevanja tudi povsod drugje," nič kaj optimistično pove znanstvenik.

Zimskih ohladitev ni več, kar gre na roko prišlekom

Kakšne so posledice za morske organizme? "O tem bi seveda več vedeli povedati moji kolegi biodiverzitetniki in ostali biologi, recimo to, da imajo bentoški (obobalni) organizmi, se pravi pritrjeni organizmi pri dnu, težave s temperaturo, pa o tropikalizaciji - ker se je morje pri nas segrelo, to pomeni, da nenadoma tu preživijo vrste, ki sicer v tem okolju ne bi preživele. Vse te stvari imajo svoje posledice - to je cela veriga, domino efekt. Jaz primarno spremljam temperaturo, slanost in ostala dogajanja, ampak to so v bistvu stvari, ki imajo potem posledice na celotni ekosistem," pravi Vodopivec in dodaja: "Ena od teh sprememb je na primer, da zdaj že kar nekaj let opažamo, da pogosto pozimi temperatura ne pade pod 10 °C, včasih je šla pod to mejo vsako zimo, od leta 1998 pa velikokrat ostane nad 10 stopinjami, kar je, pravijo kolegi biodiverzitetniki, zelo bistveno. Severni Jadran je zelo plitek - in ker je najbolj severna točka Sredozemlja, imamo najbolj hladne zime v Sredozemlju. Ker je plitek, se je morje pozimi precej ohladilo, pod 10 stopinj Celzija. Gre za precej specifičen ekosistem, kjer so lahko do zdaj preživeli samo organizmi, ki so znali tolerirati te hude zimske padce temperature. Zdaj so tukaj novi prišleki, ki sicer ne bi mogli tukaj prezimiti, zdaj pa lahko prezimijo in so nova konkurenca v tem ekosistemu. Zaradi tega se spreminja struktura ekosistema."

Ena stopinja lahko pomeni pet stopinj več

Še ena posledica je segrevanje - tako kot v atmosferi tudi v morju to ne pomeni le dviga povprečne temperature, ampak tudi več ekstremnih dogodkov. "To je tisto, kar mislim, da je ena bistvenih stvari, ki jih ljudje še niso čisto ponotranjili. Vsi govorimo o segrevanju za eno stopinjo, dve stopinji, ampak če si predstavljate, to ni le ena stopinja več, češ "bomo že". V resnici to pomeni, da bo poleti pet stopinj več, pozimi mogoče tri stopinje manj - in potem imate take ekstremne dogodke. Kakor smo imeli leta 2012 ekstremno burjo, ki je pihala, vsaj tako mislim, 14 dni. Neprestano smo imeli morski zmrznjen pršec na ograjah ter najgostejšo vodo kadarkoli na Jadranu, temperatura je šla pod šest stopinj - in je bil to spet čisto nov ekstremni dogodek," se spominja sogovornik. 

Spet druga stvar je, da temperatura morja seveda vpliva tudi na atmosfero, v resnici je to skupen sistem. Pregreto ozračje vpliva na morje in hkrati pregreto morje nazaj na atmosfero. "Zaradi visokih temperatur morja imate več izhlapevanja, višjo vlažnost, kar lahko potem pripelje do ekstremnih padavinskih dogodkov," dalje našteva oceanograf, mi pa spomnimo, da so bile uničujoče poplave pred dvema letoma posledica prav tega dogajanja. Preveč pregreto Sredozemsko morje je oddalo v atmosfero enormne količine energije in vlage, posledica je bila ekstremna količina padavin na kopnem. 

"Čeprav v znanstvenih debatah kdaj vznikne vprašanje, s katerim povprečjem primerjati spremembe, ne moremo več mimo tega, da s čimerkoli se ukvarjate, kar je povezano morjem, je dejstvo, da se je morje precej segrelo v zadnjih desetletjih, da so se dvignile temperature, da se je dvignila gladina in da se tudi zasoljevanje zaradi zmanjšanega pretoka rek v Mediteran pozna. Tak je tudi Tržaški zaliv, kjer je veliko rečnih pritokov. 

Če povzamemo, je v bistvu Sredozemlje vroča točka podnebnih sprememb na svetu, severni Jadran pa je vroča točka Sredozemlja. "Da, mi smo na najslabšem," pritrdi Vodopivec. In doda: "Pa Egejsko morje."

Dan po jutrišnjem

Danes se veliko govori tudi o severni atlantski cirkulaciji, sistemu zrak-voda v Atlantiku, ki poganja vreme na obeh koncih oceana. Dan po jutrišnjem (Day after Tomorrow) je star film, a zelo nazoren. Je scenarij realen? "Atlantska cirkulacija je centralna kurjava za Evropo, v bistvu dobivamo toplo vodo iz Mehiškega zaliva, ki toploto potem oddaja ob zahodni obali Evrope, zato ima cela Evropa toplejšo klimo. Evropa je zaradi tega toliko toplejša - in če se ta tok ustavi, je to ta veliki paradoks - če mi še naprej segrevamo ozračje, se bo Evropa brutalno ohladila, dobimo novo ledeno dobo. To je res hecno, ampak ravno v tem je kavelj, da to so nelinearni učinki. Sistem morja, atmosfere, kopnega je tako kompleksen, da je v bistvu tukaj kup interakcij. Če nekaj naredite, se spremeni kup stvari - in to gre včasih v zelo neintuitivne smeri.

Ne ukvarjam se neposredno s severnoatlantsko cirkulacijo, ampak na konferencah je o tem veliko govora - in tudi jaz se ukvarjam z modeli. Morate vedeti, numerični modeli so naše edino orodje, da lahko gledamo, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Znanstveniki poskušamo vse, kar vemo o fizikalnih značilnostih zakonov, vključiti v numerični model -vnesemo današnje stanje in potem poskušamo izračunati, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Ampak tako kot vsak model je to vedno samo približek realnosti - kar dobimo, seveda ni stoodstotno zanesljiva napoved. Problem je, da modeli kažejo različne scenarije; eni kažejo kolaps atlantske cirkulacije, eni pa ne. Ampak zdaj eni kažejo, da je že čisto neizbežna in da jo lahko pričakujemo že okoli leta 2061, drugi modeli pa, da ne. Težava je namreč, da se moramo pripraviti na vse mogoče scenarije - in kar veliko modelov in veliko modelskih rezultatov kaže na to, da je mogoč kolaps atlantskega toka. In to je nekaj, česar si Evropejci praktično ne moremo privoščiti. To so nelinearni efekti na dolgi rok in težava je, da ljudje nismo navajeni, naši možgani niso narejeni, da bi znali razumeti, da imajo nekatere stvari posledice čez deset, 20, 30, 50 let. Ljudje smo navajeni, nekaj narediš, pogledaš odziv in potem spremeniš svoja dejanja. Ta odziv pa bo prišel čez 50 let, zdaj pa se nič ne zgodi in jaz lahko kurim na polno.

To težko ponotranjimo, sploh zdaj, ko je vse dostopno v instant obliki in se vse dogaja takoj in zdaj. Tudi če ukrepamo takoj, imamo več scenarijev. Tudi če je na primer deset do 20 odstotkov možnosti, da se bo atlantska cirkulacija ustavila, ali bi sedli na letalo, ki ima deset do 20 odstotkov možnosti, da strmoglavi? Ne bi. In še - ukrepi nas zdaj v resnici ne stanejo skoraj nič, finančno seveda nekaj, ampak če ukrepamo, ne bo zaradi tega kasneje nič slabše."

Ljudje pričakujejo, da bo znanstvenik dal odgovor, če naredimo to, bo potem to, ampak žal znanost skoraj nikoli ne more dati 100-odstotnega odgovora, lahko da določene ocene verjetnosti - s to verjetnostjo se bo zgodilo to, s to verjetnostjo pa to. Na te verjetnosti smo navajeni pri napovedih vremena: verjetnost za dež je jutri osemdesetodstotna ali tridesetodstotna. "Pri osemdesetodstotni verjetnosti se bomo najbrž odločili, da bomo vzeli dežnik. In tukaj je ista zgodba - v bistvu je boljše, da greste ven z dežnikom in ne dežuje, kakor da greste brez dežnika in dežuje," zelo preprosto ponazori oceanograf. In doda: "V bistvu je enako s klimatskimi spremembami - ukrepajmo v to smer, pripravimo se, tudi če obstaja možnost, da ne bo slabo, ampak veliko več tvegamo, če ne ukrepamo."

Vida je najbolj obiskana

V Slovenskem morju zdaj parametre merijo tri boje. In Vida je ponos oceanografije, je sklepati tudi po nasmešku sogovornika: "Eno imamo mi, torej Morska biološka postaja Piran, nato pa sta še Zora in Zarja od Agencije za okolje. Zora in Zarja sta manjši boji, tudi malo manj opremljeni, naša je pa precej večja, ker je mišljena v bistvu tudi kot neke vrste plavajoči laboratorij - lahko stopiš vanjo, elektroniko je mogoče dodajati, nameščati inštrumente ter jih testirati. Na kar smo zelo ponosni, je, da je v bistvu plod domačega znanja, bila je skonstruirana in sestavljena doma. Od leta 2002 so meritve neprekinjene, sicer je to že druga boja, prva je bila poskusna. Pomembno je, da imamo že praktično od konca leta 2002 kontinuiran niz meritev z zelo visoko zanesljivostjo in z relativno malo izpadi podatkov. Kadar gre boja na remont, podatkov seveda ni - in vsake toliko časa mora iti, ker je morje zelo korozivno okolje. Vzamemo jo iz morja, pobarvamo, zamenjamo kakšne inštrumente in tako naprej. Ampak v bistvu tako stabilnih nizov ter tako dolgih ni veliko po svetu. Ta boja se res zelo dobro obnese. Tudi Zora in Zarja sta super investiciji, ampak mi se trudimo nekako držati najvišji nivo zanesljivosti - in Vida se tu krasno obnese. Za temperaturo in slanost imamo podvojene inštrumente - ko je en na kalibraciji, namestimo drugega, da ni izpada podatkov, in tako naprej. In mislim, da tudi ljudje to cenijo. Spletna stran z Vidinimi podatki je najbolj obiskana stran nacionalnega inštituta za biologijo. Obiskujejo jo jadralci, ribiči, potapljači, kopalci, zanima jih, kakšna je temperatura vode, koliko piha, kakšna je temperatura zraka - in Vida je tu zanesljiv vir."