Zakaj so počitnice lahko kritično obdobje za otroke in mladostnike

Poletne počitnice predstavljajo čas veselja, sproščenosti in otroške radosti. Hkrati pa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svarijo tudi pred določenimi tveganji, ki jih to prinaša. "Poletne počitnice prinašajo otrokom in mladostnikom več prostega časa, manj nadzora in več priložnosti za druženje z vrstniki. Prav zato predstavljajo tudi obdobje povečanih tveganj za prekomerno uporabo digitalnih tehnologij, eksperimentiranje z alkoholom ter poseganje po prepovedanih drogah," pojasnjujejo strokovnjaki iz mariborske izpostave NIJZ, ki ustvarjajo program Pogovorimo se, ki je namenjen prav preprečvanju in obravnavi zasvojenosti.

"Vloga staršev pri postavljanju meja, spremljanju druženja in spodbujanju h kakovostni izrabi prostega časa je zato ključna za njihovo varnost in zdrav razvoj," dodajajo.

Vloga staršev in drugih pomembnih odraslih je v času počitnic torej ključna. "Najmočnejši zaščitni dejavnik ostaja ustrezna vzgoja, ki se ne prekine v času počitnic, temveč se nadaljuje tudi takrat, ko je dnevna rutina manj strukturirana," svetujejo na NIJZ. 

Razložijo še, da je pomemben zaščitni dejavnik tudi strukturiran in nadzorovan prosti čas. "Popolna neorganiziranost in dolgotrajno preživljanje časa brez nadzora lahko povečata verjetnost tveganih vedenj. Starši naj zato ostajajo vključeni v življenje mladostnika – vedo naj, s kom se druži, kje in kako preživlja čas in kako se počuti."

Posebno pozornost naj odrasli posvetijo morebitnim digitalnim zasvojenostim, ki v času počitnic pogosto pridejo bolj v ospredje. Več prostega časa lahko namreč pomeni tudi več ur, preživetih na spletu, telefonu, družbenih omrežjih in z igranjem video iger. Varovalo pred tem je ohranjanje ravnovesja, razložijo: "Otroci in mladostniki naj med počitnicami ohranjajo ravnovesje med digitalnimi vsebinami in drugimi dejavnostmi, kot so šport, druženje z vrstniki ter preživljanje časa v naravi." 

Pri tem je pomemben tudi zgled, ki ga mladostnikom in otrokom dajejo odrasli. "Starši naj predvsem z lastnim zgledom pripomorejo k oblikovanju zdravih navad uporabe digitalnih tehnologij," spomnijo na NIJZ.

Tudi pri preprečevanju težav na tem področju so ključni postavljanje jasnih meja, vnaprej dogovorjena pravila glede uporabe digitalnih medijev ter dosleden in aktiven starševski nadzor, še pojasnijo.

Lahko pa tudi v družinah, kjer so prisotna jasna pravila, dober odnos in aktivna vključenost staršev, pride do težav - do prvih poskusov uporabe alkohola, drog ali do prekomerne rabe digitalnih tehnologij. "Zato je ključno, da se starši na takšne situacije odzovejo pravočasno – brez odlašanja, z jasnim sporočilom, pogovorom in po potrebi tudi vključitvijo strokovne pomoči. Zgodnje ukrepanje ostaja eden najpomembnejših dejavnikov preprečevanja razvoja zasvojenosti in poglabljanja težav pri mladostnikih," sklenejo v svojem dopisu na NIJZ.  

Za starše in ostale zainteresirane ta četrtek, 11. junija, v območni enoti v Mariboru, na Ljubljanski ulici 4 (prvo nadstropje) pripravljajo dan odprtih vrat programa Pogovorimo se. Kot rečeno gre prav za program, namenjen preprečevanju in obravnavi zasvojenosti. Njihova vrata bodo odprta med 9. in 11. uro, dan odprtih vrat pa je namenjen vsem, ki si želijo ogledati njihove prostore, spoznati strokovne sodelavce ter pridobiti informacije o programu. "Obiskovalci bodo lahko v sproščenem vzdušju izvedeli več o našem delu in zastavili vprašanja, ki jih zanimajo," so zapisali v vabilu.